Istanbul - mångfald är nyckeln till europeisk kultur

Muzeji, gledališča, koncertne dvorane, a tudi ulice, parki in stadioni so se odzvali z najrazličnejšimi projekti.

“Istanbul je zibelka treh civilizacij in njegova kulturna, geografska in geostrateška umestitev potrjuje, da je resnično svetovni biser. V začetku 21. stoletja je postavljen pred izziv, imenovan Evropska kulturna prestolnica. Ta izziv je kot menjava oblačila in izdelava obleke, ki bo pristala čudoviti figuri mesta in potrebuje največje mojstre.” To so besede, s katerimi je direktor turističnega urada Istanbula v letošnjem letu k sodelovanju povabil ves svet. Svet se je odzval in v eno največjih evropskih mest poslal najboljše umetnike, ki v mestu ustvarjajo in razstavljajo v skladu z rdečo nitjo kulturnega leta, ki jo predstavljajo štirje elementi: zrak, voda, ogenj in zemlja.

Preteklost in sedanjost postavljeni na ogled
Turki so užaljeni, če njihovo državo umestimo na Bližnji vzhod, saj vedno znova poudarjajo, da so ena od držav kandidatk za vstop v Evropsko unijo, da njihovi glasbeniki uspešno nastopajo na evrovizijski popevki, saj del države leži na Balkanskem polotoku, zgodovinsko najbolj pomembni deli njihove čudovite obale pa so sestavni del Sredozemlja. Pomembno vlogo Bizanca, Konstantinopla, Carigrada ali Istanbula, kakorkoli že imenujemo to magično mesto, zaznamuje ne le njegova lega na dveh kontinentih, ampak tudi moč njegove zgodovine, ki jo lahko bolje spoznamo v muzeju Sakip Sabanci. Med 5. junijem in 4. septembrom bo namreč v muzeju na ogled razstava Legendarni Istanbul: Od Bizanca do Istanbula – 8000 let prestolnice. Razstava osvetljuje veličastno zgodovino mesta, ki je bilo glavno mesto Bizanca in Otomanskega cesarstva in prikazuje več kot petsto objektov iz različnih stoletij in družbenih krogov. Da zgodovinski vidik ne bo postal dolgočasen, so poskrbeli v muzeju Sadberk Hanim, kjer do 7. novembra razstavljajo razkošno otomansko modo. Razstavo v eni od otomanskih palač spremljajo spomini guvernante med letoma 1915 in 1922, ki je enega od sprejemov, na katerega so prišle modno osveščene otomanke, opisala z besedami: “Dolge obleke iz svile …, zvok plapolajoče svile ob vsakem gibu …, zdelo se mi je, kot bi živela v pravljici.” Sodobno umetniško izražanje je najbolje predstavljeno v Istanbulskem muzeju moderne umetnosti. Odprt je bil leta 2004 in v zelo kratkem času je postal vodilni center sodobne umetnosti v Istanbulu in Turčiji. Nahaja se v nekdanjem skladišču v predelu Tophane ob obali Bosporja in zajema obsežno zbirko moderne turške umetnosti, bogato knjižnico in seveda prijetno restavracijo. Do 20. junija je poleg stalne zbirke na ogled tudi razstava Od tradicionalnega do sodobnega, ki se osredotoča na odnos med umetnostjo in tradicijo ter prikazuje, kako umetniki uporabljajo zgodovino v konstrukciji modernega.

Festivali, ki združujejo ljudi
Muzeji in galerije niso edini dokaz, da mesto živi za kulturo. Različni festivali, ki se bodo to poletje odvijali v mestu, bodo združevali ljudi z vsega sveta ter tako širili razumevanje in strpnost do drugih kultur in njihovega umetniškega izražanja. Eden od bolj zanimivih bo potekal med 5. in 13. junijem v poljski četrti Polonezkoy pod imenom Polonezkoyu festival češenj, njegov namen pa je prek folklore, koncertov in recitalov predstaviti poljsko kulturo, ki cveti v 17-milijonskem mestu. Konec junija bomo lahko uživali v festivalu rock in metal glasbe Sonisphere. Na stadionu Ynonu bomo tako lahko prisluhnili vsemogočnim skupinam: Metallica, Slayer, Anthrax in Iron Maiden. V začetku julija bo v mestu potekal Mednarodni jazzovski festival, med 14. in 19. julijem pa nas bodo zabavali predstavniki različnih kultur, ki se bodo predstavili v okviru Evrazijskega kulturnega festivala. Seveda bi lahko v nedogled naštevali kulturne poslastice v Istanbulu, ne smemo pa zanemariti najpomembnejšega športnega ‘festivala’ letošnjega leta v Istanbulu, Svetovnega košarkaškega prvenstva. Turčija bo gostila 24 najboljših košarkaških ekip z vsega sveta, mi pa bomo med 28. avgustom in 12. septembrom seveda stiskali pesti za slovensko reprezentanco.

Čas za zabavo
Del kulturnega doživetja mesta je brez dvoma tudi spoznavanje nočnega življenja. Že plakat, ki vabi na enega od tematskih večerov v predelu Asmalimescit, dovolj jasno izraža hedonistično plat predela, polnega barov in klubov: “Če ste kdajkoli bili na bolj divji zabavi, ste aretirani!” Nekaj uličic, okoli večjih ulic Asmalimescit, Sofyali in Sehbender, sestavlja najbolj vesel del predela Beyoglu, ki slovi po svojem nočnem življenju. Preteklost te četrti je podobna drugim trendovskim predelom po svetu. Bila je genoveška kolonija. V njej so živeli Grki, Armenci, Francozi in Judje in predstavljali liberalni antipol Sultanahmedu, predelu, kjer so živeli politični pomembneži. V dvajsetem stoletju se je veliko stanovalcev izselilo, naselili so se ruralni priseljenci in nižji sloji prebivalstva, kar je pred kakšnim desetletjem seveda pritegnilo iskalce novih trendov in razvil se je nov družabni center mesta. Noč lahko začnemo v bohemski braseriji Simdi ali z večerjo pri Flammu, ki je očiten ‘uvoz’ trendovskega newyorškega East Villagea z ogromnimi slikarijami na opečnatih stenah. Najbolj vroč klub je Public, kjer nas bodo ob R & B glasbi postregli s sočnimi zrezki. Elegantni kraj za tkanje koktajlov pa je Mikla, v 18. nadstropju hotela Marmara Pera Hotel, ki ponuja prekrasen pogled na okoliške minarete. Ker je noč še mlada, se je najbolje spustiti na ulice in uživati ob pivu in house ritmih v klubu Otto, ki s svojo ‘berlinsko’ podobo domotožja zdravi vse mlade, ki so vsaj nekaj let ob svojih starših kot priseljenci preživeli v nemški prestolnici. Po drugi uri zjutraj se zabava začne v klubu 11.11, polnem neonske psihedeličnosti in ritmov, ki ne dovolijo počitka. Jutranjega mačka najbolje preženemo z zajtrkom v House Café ali se odpravimo kar naravnost na kosilo v restavracijo 9 Ece Aksoy, kjer nas bo njihov špinačni sufle ozdravil utrujenosti in nam povrnil moči za nova raziskovanja in kulturna doživetja.