Vad ska man läsa under självisolering eller karantäner: det här är de bästa apokalyptiska böckerna!

Kaj brati v času samoizolacije oziroma karantene? Za vas imamo nekaj predlogov!

Albert Camus, Kuga (1947)

Roman v petih delih je kronika o času, ko je mestu Oran na alžirski obali zavladalo “temno božanstvo”, kuga. To je zgodba o mestu, kjer živi le okoli dvesto tisoč prebivalcev, izolirano mesto, v katerem morajo za njegove meje ujeti prebivalci odigrati igro. Igro iskanja svobode, pravice, resnice in lepote.

Stephen King, The Stand (1978)

V romanu The Stand si je ameriški moderni klasik Stephen King zamislil svet, v katerem je svet napadla “supergripa” z vzdevkom Captain Trips. To je zgodba o skupini, ki je edina, ki preživi smrtonosno epidemijo, ki ubije kar 99 odstotkov svetovnega prebivalstva. To apokaliptično novelo v desetih epizodah so tudi adaptirali v televizijsko serijo.

Dean Koontz, Oči teme (1981)

Koontzov roman o “biološkem orožju” Wuhan-400 je svetovna javnost ob pojavi koronavirusa postavila na piedestal kot najbolj preroško literarno delo. Izmišljen virus iz Koontzovega romana, je “najpomembnejše in najnevarnejše kitajsko biološko orožje zadnjega desetletja”. V zadnjih tednih je roman skočil na prvo mesto Amazonove lestvice najbolje prodajanih knjig. Prodaja elektronske različice knjige je v zadnjih treh tednih poskočila za osupljivih tri tisoč odstotkov, je še sporočila založba Headline.

Gabriel Garcia Márquez, Ljubezen v času kolere (1985)

Roman pripovedujejo o ljubezenskem trikotniku, ki se splete med tremi glavnimi osebami: Juvenalom Urbino, Fermino Daza in Florentinom Ariza. To je roman o neizmerni ljubezni med moškim in žensko, ki se ne moreta poročiti pri dvajsetih, ker sta premlada, in ne pri osemdesetih, ker sta prestara. Florentino vse življenje ostaja zvest svoji zaročenki Fermini, tudi takrat ko se Fermina poroči z drugim. Njegovo hrepenenje je tako neznosno, da se lahko primerja s tragičnimi posledicami epidemije kolere, ki pustoši ob karibski obali.

Dan Brown, Inferno (2013)

Avtor svetovnih uspešnic (Da Vincijeva šifra, Angeli in demoni, Izgubljeni simbo …) tudi v tem romanu postrže z teorijo zarote, v kjer prepleta zgodovino z aktualno sedanjostjo, katere ključni problem je prenaseljenost. Skrivnostne sile se odločijo ta problem rešiti s svojevrstnim peklenskim načrtom v okviru katerega naj bi velik del svetovnega prebivalstva postal neploden. Filmsko adaptacijo tega apokaliptičnega romana so naredili leta 2016. Glavno vlogo je odigral Tom Hanks.

Margaret Atwood, MaddAddam (2013)

Avtorica slovite Dekline zgodbe je napisala distopično trilogijo, ki napoveduje konec človeštva kot posledico znanstveno-tehnološko-kapitalistične nadutosti človeške rase. Tukaj so nenavadno bistri in krvoločni prasoni, podkače, rakuni in pesjaki. Krila metuljev velika kot krožniki, piščančje prsi in kurje bučke, ki rastejo na drevesih. Poplava brez vode. Zgodbo pripoveduje človek, ki so ga nekoč imenovali Jimmy, zdaj pa ga nova rasa zelenookih ljudi kliče Jeti, ki zavit v smrdljivo rjuho živi na drevesu. Če hoče preživeti, mora oditi na nevarno pot, polno spominov. Zgodba polna domišljijskih presežkov je opozorilo vse večji človeški neumnosti.