Vi har alla fått ett ovänligt eller oförskämt mejl fullt av ilska och sarkasm. Det här sättet att kränka är förstås det enklaste – folk hinner tänka och skriva precis rätt text som svider där den ska. Här är fem beprövade tips och metoder för att hjälpa oss att svara på oförskämda e-postmeddelanden.
1. Pomirimo svoja čustva in nato vljudno odgovorimo.
Predsednik Abraham Lincoln je v mlajših letih imel slabo navado. Svojim političnim nasprotnikom je namreč pošiljal žaljiva pisma. Ko ga je nek tekmec izzval na dvoboj, se je Lincoln naučil dragocene lekcije – besede vplivajo na ljudi na načine, ki jih pošiljatelj nikakor ne zmore popolnoma doumeti. Od takrat dalje je Lincoln pisal goreča pisma, ki jih je nato pospravil v predal. Naslednji dan, ko se se intenzivna čustva pomirila, je Lincoln napisal veliko bolj prijetno in vljudno pismo.
Tudi mi lahko storimo enako z elektronsko pošto. Svojo jezo in frustracije lahko damo ven tudi na tipkovnici, a shranimo to pošto ko osnutek. Ko bomo dovolj racionalni, uredimo sporočilo in izbrišimo najbolj nevljudne dele – ali še bolje, ponovno napišimo vljudno elektronsko pošto, zaradi katere bomo ostali prejemniku v spominu.
2. Naučimo se, kje so meje virtualnega humorja.
Nekateri ljudje pokažejo svoje nezadovoljstvo z besedami napisanimi z velikim črkami in jeznimi klicaji. Drugi se bolj subtilno izražajo, svoje nezadovoljstvo namreč pokažejo skozi sarkazem in satiro. Slednje ni nič bolj čustveno inteligentno, lahko je celo bolj nevarno, saj je to početje pri sebi težje odkriti. Zlahka se namreč prepričamo, da je to samo šala.
Na spletu so sporočila lahko prehitro narobe razumljena, saj drugi ne vidijo naše telesne govorice, ki bi lahko bolje pojasnila naše mnenje in takšne “šale” in “humor” ne gredo tako zlahka čez, kot bi si mislili.
LÄS MER: Gmail: “Undo Send” – uradna funkcija, ki prepreči takojšnje pošiljanje e-pošte
3. Ne pozabimo, da so ljudje na spletu še zmeraj ljudje.
Medtem ko v nas sije le računalniški monitor, si je včasih težko zapomniti, da je na drugi strani človeško bitje, ki bo na koncu bralo naše sporočilo. Psiholog John Suler iz Rider University je odkril, da ljudje skozi spletno komunikacijo doživimo tako imenovan “učinek brez zavor”. Brez osebne interakcije nas namreč ne skrbi, da žalimo ljudi preko spleta. Ne doživimo namreč nelagodja, ko nekdo drug postane zmede, potrt ali jezen zaradi nečesa, kar smo rekli. Zato lahko zlahka vse, kar imamo na umu, damo ven tudi na tipkovnici.
4. Dajmo vedeti, kako se počutimo. 🙂 🙁 😮
Čustveni simboli imajo v poslovnem svetu mešan ugled. Nekateri ljudje in celo organizacije menijo, da so “smajliji”, pomežiki in drugi simboli digitalnih čustev, neprofesionalni, nedostojanstveni in spadajo samo na šolske hodnike. Nizozemska ekipa je odkrila, da ob pravilni uporabi čustvenih simbolov učinkovito povečamo želeni ton sporočila. Čustveni simboli bi naj v veliki meri služili kot dejansko neverbalno vedenje.
5. Naučimo se, kdaj morajo postati spletni pogovori, pogovori v živo.
Komuniciranje preko spleta bo zmeraj nekoliko težavno za tiste, ki so narejeni za to, da komunicirajo osebno. A komuniciranje, predvsem z nesramno elektronsko pošto, je še težje za tiste, ki so narejeni za to, da komunicirajo preko spleta. Pomembno je, da se zavedamo, da je so dolgotrajni in goreči pogovori veliko bolje sprejeti osebno, pa tudi končajo se prej.
S takšno količino komuniciranje preko elektronske pošte, je težko začeti pogovor iz oči v oči, še posebej kadar je debata preveč voča ali pa jo je težko nadaljevati tudi na spletu. Spletne tehnologije so postale izredno koristne za hitro in učinkovito komuniciranje, a čaka jih še dolga pot, preden bodo postale glavni vir za ustvarjanje in ohranjanje kakovosti človeških odnosov.
