Carens av den första generationen erbjöd ganska mycket för det som satsades, men trots allt släpade den efter den hårda europeiska konkurrensen både när det gäller yttre utseende, såväl som invändigt utrymme och innehåll. Det är just dessa aspekter som Kias experter tacklade med stor entusiasm när de bytte modell och, att döma av vad vi såg och körde, framgångsrikt.
Carens je z oblikovnega stališča tako svetlobna leta oddaljen, ali bolje rečeno pred, predhodnikom, saj je sedaj mnogo bolje ukrojen po meri evropskega kupca, sprednji zlovešči del pa mu zagotavlja zadostno mero svežine in samosvojega.
Položno vetrobransko steklo poskrbi za skladno nadaljevanje, nadpovprečno dinamična pa sta tudi bok in zadek vozila. To je oblikovalcem uspelo z minimalnimi strešnimi nosilci, ki za seboj potegnejo nižjo višino vozila, svoje pa so k dinamični podobi dodali tudi proti zadku rastoča bočna in padajoča strešna linija, posledično pa proti zadku ožajoča bočna stekla. Zadek je manj zanimiv kot prednji del, pogrešali pa smo tudi luči v LED tehniki.
Notranjost je pridobila približno toliko kot zunanjost, kar pomeni, da potnike pričakajo moderno ukrojena armaturna plošča, z lepimi detalji in kakovostnimi materiali. Mogoče je le za odtenek prveč črnine in različnih odtenkov sive barve, ampak v tem segmentu je barvna razigranosti tako prej izjema kot pravilo. Volanski obroč je lep tako na pogled kot tudi otip, dobrodošel dodatek je sistem prilagajanja trdote volana, ki ponuja tri režime, med katerimi pa je manj razlike kot smo pričakovali. Tipka zanj kakor številne druge so posejane po volanskem obroču, dejstva da je tipk kar veliko in kje dejansko se nahaja posamezna, pa se hitro navadiš. Le tempomat bi lahko bil digitalni, ta v carensu pa tudi nekoliko odrezavo reagira.
Število predalov in ostalih odlagalnih površin je povprečno, so pa vse uporabne in priročne. Sredinski zaslon je glede na dejstvo, da v sebi “skriva” zaslon parkeringskameror, povprečne velikosti, je pa prikaz dogajanja za vozilom povsem “ok”. Kamera ima za družbo še parkirna pomagala zadaj, tako da bušk na zadku ne bi smeli imeti, je pa preglednost vstran (tako naprej kot nazaj) zaradi zajetnih stebričkov omejena. Zaradi manjšanja bočnih stekel proti zadku je bolj povprečna tudi sama svetlost kabine, za tiste, ki jih to moti, pa je na seznamu doplačil panoramatak. V drugi vrsti potnike pričakajo trije ločeni sedeži, ki so enostavno pomični, enako velja tudi za podiranje le teh. Glede na enoprostorsko zasnovo moti le dejstvo, da sredinski sedež nima sidrišča isofix. V tleh sta tudi pokrita predalčka, manjkajo pa mizice na hrbtiščih prednjih sedežev.
Nasmešek na obrazu potnikov pa se nariše pri pregledu serijske opreme paketa LX family, vse ne bomo naštevali, bomo pa izpostavili zgolj “cukrčke” in sicer ogrevana prednja sedeža in parkirno kamero, za navigacijo in ksenonske luči pa je potrebno doplačati ne preveč zasoljenega tisočaka (za vsakega posebej).
Pod pokrovom se je vrtela šibkejša različica 1,7-litrskega dizla, som utvecklas 85 kW kar je za povprečnega voznika več kot dovolj, hvalimo pa tudi dejstvo, da je šeststopenjski menjalnik za razliko od ISG sistema serie že pri tej različici. Se pa omejena moč prične poznati ob tem, ko avto naložite, saj ima motor že ob srednji založenosti in vožnji vkreber kar nekaj dela. Na testu smo beležili porabo med 6,5 in sedmimi litri, kar je glede na mere in maso vzpodbuden podatek.
Ko v enačbo za konec vključimo še ceno pridemo do značilne situacije pri tej znamki. In sicer je cena po ceniku dokaj zasoljena, ko pa kupec pride do trgovca, pa mu ta ponuja številne popuste, ki se med seboj seštevajo. s tem nastane dobršnja zmeda, predvsem pa zna ob pogledu potencialnega kupca na cenik, visoka cena tudi odvrniti od nakupa ali celo obiska salona. Cena testnega carensa po ceniku je tako tako znašala zasoljenih 26.750 evrov, kar je glede na vsebino in tudi konkurenco le malce preveč, številni popusti pa ceno spustijo v bližino 20 tisočakov, kar pa je glede na vse veliko bolj spodobna cena.
Mer information på: kia.si
