Våra vanligaste ekonomiska misstag och hur man undviker dem

9. Živimo iz rok v usta.

Če še nismo seznanjeni z izrazom – to pomeni, da živimo od plače do plače, brez kakršnega koli dodatnega denarnega toka. Ko porabimo svojo trenutno plačo, smo tako do naslednje brez denarja.
Tisti, ki živijo na ta način mislijo, da ni izhoda. A finančni strokovnjaki nam bodo svetovali, da se za nekaj mesecev odrečemo nekaterim našim razvadam, kot je na primer dnevna kava. S tem bomo prihranili dodatni denar in začeli s strategijo odprave dolga. Še preden se zavemo, bomo imeli veliko bolj stabilno finančno življenje.

8. Stanje na kreditni kartici.

Z uporabo kreditne kartice za nakup naših stvari za osnovne potrebe, naredimo prvo veliko napako. S tem, ko redno ne odplačujemo svojega dolga ali limita, ki ga imamo na kartici, zagrešimo drugo napako. Ko namreč ne poplačamo svojega dolga, na koncu plačamo približno trikrat več od prvotnega zneska.
Banke seveda na to računajo – tako si med drugim zagotovijo tudi znatno vsoto denarja iz obresti. Po mnenju strokovnjakov za odpravo dolgov, bi lahko denar, ki ga plačujemo za obresti, pravzaprav privarčevali. S tem bi naše bogastvo samo pridobivalo, namesto da izgubljamo.

7. Hipoteka.

Če smo kdaj na televiziji ujeli oddajo House Hunters, potem vemo, da okoli 99 odstotkov agentov z nepremičninami spdobuja naš nakup stanovanja z višjo prodajno ceno, kot jo kupci prvotno predvidijo. Zakaj? Ker so plačani le od provizije in višja je cena, višji je njihov delež.
Ne samo, da bodo spodbudili tak nakup, temveč bodo to utemeljili s tem, da je to finančno trden načrt, saj bomo dobili višji odpis obresti pri davku. Kar nam ne povedo je to, da lahko z nepremičnino s prodajno ceno v milijonih, privarčujemo le nekaj sto evrov več pri naših davkih. Kar nam ponavadi ostane, je zajetna hipoteka, ki pogosto obremenjuje naše finance.

6. Varčevanje denarja, preden sploh odplačamo dolgove.

Nekateri finančni guruji spotoma spodbudijo ljudi, da denar varčujejo, ne glede na to, kakšno je njihovo finančno stanje. A razmislimo o tem: če smo plačali višje obresti na naše dolgove, kot pa smo privarčevali, potem smo dejansko denar izgubili.
To je preprosta matematična enačba. Če smo na primer plačali 20-odstotne obresti na naše trenutno stanje na kreditni kartici – 2000 evrov – na našem varčevalnem računu pridobili samo 2 odstotka obresti, je naš denar veliko bolje porabiti za odplačevanja dolga na kreditni kartici. Če dolga ne moremo odplačati v samo nekaj plačilih, potem poskrbimo, da plačamo nekoliko več, kot pa je naš mesečni minimum – znesek, ki nas pravzaprav drži v dolgovih. Ko bomo dolgove poplačali, bomo imeli več kot dovolj denarja, da začnemo na našem računu dovolj denarja, da ustvarimo dobro finančno stanje. Odprava dolgov je namreč velik in pomembne korak pri ustvarjanju bogastva.

5. Nimamo finančnega sklada za nujne primere.

Nujnosti se zgodijo vsakemu od nas. Malo verjetno je, da je sploh kdo od nas na to imun, nekateri ljudje so le veliko bolj pripravljeni na to, kot pa drugi. Eden od najboljših načinov, da bomo imeli vedno več denarja je ta, da si ustvarimo sklad za nujne primere. Tam naj bi imeli dovolj denarja, da lahko pokrijemo stroške in dolgove za osem mesecev. Denar za uporabo v sili nam bo med drugim samo koristil: če se na primer pokvari naš pralni stroj, nimamo časa čakati na razprodaje ali pa se zapoditi v birokracijo osebnega posojila. Če ne bomo imeli finančnega sklada za nujne primere bomo na koncu le še v slabšem finančnem stanju.

LÄS MER: Hur mycket pengar behöver du lägga undan varje dag för att bli miljonär vid 65 års ålder?

4. Zapravljanje denarja za stvari, ki niso ključnega pomena.

Veliko ljudi, ki niso zadovoljni s svojim finančnim stanjem se ne zaveda, koliko denarja so pravzaprav porabili za nepotrebne stvari, kot je na primer “fancy” espresso ali pa nakup predmetov, ki se zdijo ključnega pomena, a niso.
Če bomo vodili dnevnik vsaj en mesec, je zelo verjetno, da bomo točno videli, zakaj nimamo nobenega dodatnega denarja. Če na dan kupimo dve kavi, smo verjetno porabili okoli 90 evrov na mesec. Kava pripravljena doma nas bo stala veliko manj. Če gremo vsak dan na kosilo v neko restavracijo, smo verjetno porabili okoli 42 evrov na teden ali okoli 210 evrov na mesec. Priprava kosila doma bo prihranila vsaj dve tretjini tega zneska. Pogosto so to majhne stvari, ki jih je mogoče zlahka odpraviti ali obvladati, hkrati pa bomo tako imeli več denarja za odplačilo dolga in začetek varčevanja.

3. Nakup novega avta.

Če še nismo nikoli prebrali knjige “The Milionaire Next Door”, ki sta jo napisala Stanley and Danko, potem to toplo priporočamo. Dala nam bo namreč sliko o tem, kaj so samorastniški milijonarji naredijo, da so in ostanejo bogati.
Ena od ključnih ugotovite je, da ne kupujejo novih avtomobilov, temveč kupujejo rabljene avtomobile, ki držijo svojo vrednost, kot je na primer monden Lexus. Nato vsakih nekaj let prodajo svoj rabljeni avto za skoraj enako vrednost, kot so ga kupili. Glede na edmunds.com nov avto izgubi svojo vrednost še isto minuto, ko ga odpeljemo iz salona… Zakaj bi torej zapravljali denar, če lahko kupimo nekoliko rabljen avto za ceno, ki je pravična?

2. Brez finančnega načrta za celo družino.

Recimo, da smo v gospodinjstvu tista oseba, ki dejansko plačuje račune. Vsak mesec se tako znajdemo pod pritiskom plačevanja računov. Ali se borimo sami ali seznanimo družinske člane z nastalo situacijo? Ali imamo finančni načrt za celo družino ali pustimo, da se stvari odvijajo svojo pot?
Ustvariti pravi finančni načrt za celo družino zna biti težko, a bo naredil čudeže. Začnimo tako, da morajo vsi v družini zabeležiti svojo dnevno porabo za en mesec ali pa teden. Primerjajmo vsote z stroški in poglejmo kje jih lahko zmanjšamo ali celo odpravimo. Družinskim članom nato naročimo, da zmanjšajo prvotno začrtane stroške v prihodnjem mesecu za vsoto, s katero so presegli porabo. Preden se zavemo, bodo vsi v družini skupno skrbeli za družinski proračun in še naprej opravljali vse svoje dolžnosti.

1. Ne varčujemo za pokojnino, čeprav smo v službi in delamo.

Varčevati za pokojnino je težko, a je hkrati še kako pomemben korak k ustvarjanju brezskrbne prihodnosti. Mnogi bi se radi izognili tej temi, ker se zdi svetlobna leta stran. A čas se prikrade za vsakim. Še preden se zavemo, smo opravili svoje in začela nas bo grabiti panika ter strah.
Če začnemo z varčevanjem stotih evrov na mesec že v mladosti, nas ne bi smelo nič skrbeti. In generacija “Baby Boom” naj bo lekcija za vse. Ker se niso ozirali na to že na začetku, morajo danes mnogi delati do starosti 70 let in več. Stroški so se v preteklih letih več kot podvojili, dohodek pa