Gostovanje Gledališča za sodobni ples iz Čeljabinska je “eksotika”, do katere nimamo vsakodnevnega dostopa. Ker je mesto, znano po težki industriji in radioaktivni onesnaženosti, fenomen, v katerem je nastala šola s petnajstimi plesalci s koreografinjo Olgo Pono na čelu, ima edinstven obisk še ...
Gostovanje Gledališča za sodobni ples iz Čeljabinska je “eksotika”, do katere nimamo vsakodnevnega dostopa. Ker je mesto, znano po težki industriji in radioaktivni onesnaženosti, fenomen, v katerem je nastala šola s petnajstimi plesalci s koreografinjo Olgo Pono na čelu, ima edinstven obisk še večjo težo. S svojim delom je Olga Pona sicer prodrla na Zahod, a je ohranila osebni stil, ki prerašča tako zahodne kot vzhodne prakse. V enem večeru se bo predstavila z dvema koreografijama. V Nenehnih prekinitvah gibanje in jezik plesa odražata nelogičnost ruske družbe, ki je posledica prehoda iz obstoja še pred nekaj desetletji le ene resnice, do soobstoja enakovrednih, med seboj nasprotujočih si resnic. Čakajoč je koreografija, ki je prejela ugledno rusko nagrado zlata maska. Podobno kot Nenehne prekinitve se ukvarja z rusko družbo, le da izpostavlja njeno osrednjo značilnost, ki je čakanje: čakanje na pomlad, na vlak, na kapitalizem, na boljši jutri …