Vi är alla sårade på något sätt och ibland glömmer vi oss själva. Viljan att behaga bor i oss, och vi kan ofta inte motstå denna önskan, oavsett hur svåra situationerna är, hur stenig vägen är.
Se pogosto počutite izčrpani od stvari, ki vas vlečejo v jamo čustev in vas počasi uničujejo? Izražate ljubezen, ki vam je drugi ne dajejo, le da bi jo čutili skozi njih? Ste prijazni in uvidevni do drugih, da pozabite biti prijazni do sebe?
Oprostite si, ker ste pozabili nase. Oprostite tistim, ki so vas prizadeli. Ljudem, ki so vas zapustili, tistim, ki so prelomili vaše zaupanje in vam lagali. Oprostite tisti osebi, ki ste ji dali svoje srce, vendar vam ona ni dala svojega. Oprostite jim, da so šibki, za njihovo prevaro in za pomanjkljivosti. Oprostite jim.
Bodite prijazni do sebe, ko odpustite tistim, ki so v vaše življenje pripeljali žalost, bolečino, ker boste le tako lahko živeli srečno življenje.
Začnite z odpuščanjem – sebi, odpustite si, da ste si dovolili, da so vas drugi ranili, da ste ranili sami sebe. Čeprav je pomembno, da odpustite tistim, ki so vam povzročili bolečino, je enako pomembno, da odpustite sebi, ker ste počeli stvari, za katere ste vedeli – nekje globoko v sebi – da vas bodo samo ranile.
Oprostite si, ker ste ljubezen do njih predolgo držali v sebi, da ste preveč ljubili nekoga in izgubili sebe. Da ste jih premočno ljubili, da niste v trenutku znali zaceli svojih ran, ampak ste neumno čakali in verjeli, da bo to storil nekdo drug, namesto vas.
Spustite iz sebe stvari, ki vam ležijo v srcu. Vaše srce je drobna, krhka stvar in nihče ga ne more zaščititi, razen vas. Naredite vse, kar lahko, da zmanjšate bremena, ki otežujejo njegov utrip.
In čeprav vas je strah, kako boste živeli sami, prekinite nezdravo zvezo. Naredite to. Zdaj, če mislite, da bo zaradi tega vaše srce postalo vsaj malce lahkotnejše.
Življenje ni vedno lepo. Objemite svoje občutke tesnobe ali obupa, žalosti ali samote, vendar ne živite v njih. Potopite se v te občutke, vendar ne plavajte v njih. Ne bojte se pokazati sveta v sebi, ker je vesolje v njem – še vedno vaše, ne glede na to, kaj se dogaja okoli vas.
Nič ni narobe, če ste ranljivi, to pomeni, da imate pogum, da pokažete svetu, da ste v sebi ranjeni, zlomljeni, a še vedno dihate, živite. Čez čas, boste v sebi našli moči in se nasmehnili. Ko se bodo čustva končno umirila, boste pripravljeni, da greste naprej, da boste spet ljubili.
Oprostite si, ker ste pozabili nase. Razvajajte se. Radi se imejte. Ljubezen je v vas. Šele, ko boste spoznali, da nič ni popolno, se bo vaša duša začela hraniti. Začnite poslušati svoje srce. Ne iščite več svojega prostora v drugih ljudeh, bodite sami sebi dovolj. Bodite svoj dom.
Včasih je čisto okej, če se izgubite, če se počutite izgubljeno, če pozabite nase, zato se ne bojite življenja. Namesto, da bi iskali varnost v naročju drugih, se naučite najti tolažbo v sebi, saj boste le tako spoznali, da v resnici nikoli niste sami. Tam vedno pripadate nekomu – sebi.
Ključ do vrat vaše sreče imate le vi. Vi ste vaša sreča. Torej, oprostite si, ker ste kdaj pozabili nase.
