Tiden styr varje aspekt av våra liv. Det är en konstant som vi arbetar med i samhället, och den avgör när vi ska äta, sova och när vi ska jobba. Tid och rum är alltså de centrala pelarna i hela universum och tjänar som auktoritet för all existerande materia inom dem. De flesta av oss tänker inte ens på tiden, även om vi borde. Vi tänker sällan på hur det är uppbyggt och hur det kom till. Här är några fantastiska fakta som är föga kända utanför den vetenskapliga sfären. Läs dem om du har tid.
Rusi so želeli uveljaviti teden, dolg pet dni.
V prizadevanjih za pospešitev proizvodnje, olajšano gospodarsko rast in zmanjšan vpliv religije je Sovjetska zveza na začetku 20. stoletja pod Stalinovim režimom poskušala uvesti petdnevni teden. Od leta 1929 do leta 1931 je tako Stalin uvedel posebno strukturo, s katero naj bi se delavci držali urnikov in tako zagotovili redno, neprekinjeno proizvodnjo v vsakem trenutku. Ni treba posebej poudarjati, da to seveda ni delovalo.
Pred kratkim smo imeli prestopno sekundo.
Prestopna sekunda je sekunda, ki jo dodajamo univerzalnemu koordiniranemu času (UTC), da bi se ta ujemal s časom, ki je osnovan na vrtenju Zemlje okoli vrtilne osi. Razlog za ukrep IERS-a (Mednarodne službe za vrtenje Zemlje in referenčne sisteme) je, da se vrtenje Zemlje upočasnjuje (1,5 do dve milisekundi na dan), in če bi zanemarili prestopne sekunde, bi Sonce svoj zenit dosegalo vedno pozneje po lokalnem času. Sekundo so nazadnje vrinili 30. junija 2015.
V vesolju smo relativno novi.
Planet, na katerem živimo in sončni sistem, znotraj katerega se nahajamo, je tukaj veliko dlje, kot smo mi – toliko vemo. Toda kako novi smo v veliki shemi vesolja? Zelo! 200 tisoč let, kar človeštvo hodi po Zemlji, je le kapljica v morje v primerjavi s 13,8 milijarde let, kar obstaja vesolje.
Kulturno ozadje lahko vpliva na naše dojemanje časa.
Časovni pasovi omogočajo, da smo vsi pod enakim konstruktom časa, v katerem je dan razdeljen na 24 ur, vsako uro pa sestavlja 60 minut. Pa vendar se dojemanje strukture časa lahko bistveno razlikuje. Znanstvene raziskave so pokazale, da večina Američanov konceptualizira čas, kot da je razdeljen na petminutne intervale, medtem ko je na Bližnjem vzhodu čas razdeljen na 15-minutne intervale.
Čas ne obstaja od nekdaj.
Razumljivo bi bilo, da čas obstaja od začetka vesolja in da je pomagal pri njegovem oblikovanju in organiziranju. Čeprav se to zdi smiselno, preprosto ni res. Po teoriji relativnosti sta čas in prostor prišla v veljavo šele z velikim pokom pred približno 13,8 milijarde let. Pred tem ti dve na videz univerzalni konstanti nista obstajali, materija pa je bila le majhna žoga.
LÄS MER: 10 saker du förmodligen inte visste om Nordpolen
Čas se upočasnjuje.
V času, ko so Zemljo poseljevali dinozavri, je imelo leto 370 dni. Postopno upadanje števila dni na to, kar imamo danes, torej 365 dni, uresničuje želje tistih, ki si želijo, da bi čas tekel počasneje. Kroženje Zemlje se upočasnjuje, kar izhaja iz rahlega upora gravitacijske sile na Luni. Rezultat so za 1,7 milisekunde krajši dnevi.
‘Zdaj’ ne obstaja.
Priljubljen rek, za nekatere pa celo življenjska mantra, pravi, da je treba ‘živeti za zdaj’. To pomeni, da moramo izkoristiti življenje, ki ga živimo v sedanjosti. Kaj pa če ‘zdaj’ ne obstaja? S strani fizike sta prostor in čas vedno tekoča, nanju pa vpliva gravitacija in lastna hitrost. Zato je vsak senzoričen podatek, ki ga absorbiramo, do takrat, ko ga zaznamo, že zastarel. Na primer: naša vizualna perspektiva Lune v jasni noči je dejansko odsev njenega videza 1,25 sekunde prej – to je čas, ki ga porabi Lunina svetloba, da doseže Zemljo.
Oddball paradigma
Naš um je zapletena stvar, s katerim lahko manipuliramo tudi čas. Nekatera časovna obdobja se zdijo daljša, nekatera krajša, čeprav zasedajo enako količino fizičnega časa. Kar se sicer zdi kot srečno naključje, ima za sabo legitimno znanost. T. i. oddball paradigma predpostavlja, da se čas v naših glavah dejansko podaljšuje, ko smo v fazi uživanja in skrajša, ko smo monotoni in pod stresom.
Višina je pomembna.
Višji kot smo, hitreje nam teče čas. Raziskovalci so za dokazovanje uporabili zelo natančne anatomske ure, s katerimi so poskusili dokazati, da spremembe v dojemanju časa povzroči že samo to, kako visoko imamo stopala. Kaj to pomeni? Dokler stojimo, čas mineva hitreje za naš obraz kot pa za naše noge.
Dan je krajši, kot si mislimo.
V šoli so nas naučili, da je dan dolg 24 ur – to je čas, ki je potreben, da se Zemlja zavrti okoli svoje osi. Na podlagi tega smo opredelili našo kulturo s 24-urnim ciklom, 24-urnimi restavracijami s hitro prehrano in celo s frazo ’24/7′. A to ni povsem točno. Čas, ki ga potrebuje Zemlja, da se zavrti okoli svoje osi, je dejansko 23 ur, 56 minut in 4,2 sekunde.
