Palawan, en filippinsk skatt

Edina zelena oaza v mestu je Rizal Park, posvečen narodnemu junaku Joséju Rizalu, ki je bil ubit na mestu, kjer danes stoji park. Če imamo še kaj časa, si oglejmo še staro mestno jedro prestolnice Intramuros, kar pomeni mesto znotraj zidov. To je obzidani del mesta, ki so ga poselili že Španci. Za eno lepših in bolj znanih stavb v Manili velja Coconut palace, ki je ime dobila zaradi velike uporabe kokosa pri izgradnji. Za prihod papeža je dala enormno drago palačo zgraditi nekdanja prva dama Filipinov Imelda Marcos, znana tudi kot velika oboževalka čevljev. Manila pa nista samo kaos in revščina, ampak je na drugi strani tudi raj za ljubitelje nakupovanja, saj so skoraj na vsakem koraku nakupovalni centri. Med največjimi, tako v Aziji kot na svetu, je SM Mall of Asia. Kam odpotovati naprej iz Manile, je odprtih tisoč možnosti. A tisti otok, ki je drugačen od drugih in ki ponuja vrsto doživetij, je Palawan. Leži na skrajno zahodnem delu filipinskega otočja.

Palawan in Puerto Princesa
Le uro vožnje z letalom iz Manile traja, da pristanemo v Puerto Princesi, glavnem mestu otoka Palawan. Majhno mestece je večinoma le odskočna deska za raziskovanje ostalih delov otoka. Je pa tudi kraj, kjer počasi rastejo kakovostne restavracije, ki slovijo predvsem po okusnih morskih dobrotah. Ena takšnih je Lotus Garden na Rizal Avenue, kjer sta že obisk in interjer prava izkušnja na nivoju. To sicer ni tipično za Filipince, ki se turizma in postrežbe počasi šele učijo. Kulinarika tako na Palawanu kot drugje je raj za ljubitelje morske hrane, ki je sveža in včasih ulovljena le uro pred večerjo. Uporabljajo zelo veliko soje in kokosove omake, najbolj znana riba je Lapu Lapu, zraven pa vedno in povsod riž. V mestu je posebej živo od 23. maja do 23. junija, ko poteka Baragatan Festival in ne manjka petja, plesa, filipinskih jedi, obrti in tipičnih izdelkov. Ljubitelji unikatnih ročno izdelanih izdelkov morajo v mestu obiskati malo trgovinico Asiano, kjer umetniška družina iz naravnih materialov ustvarja neverjeten nakit, mize, stole, kipe in slike. Iz Puerte Princese se lahko odpravimo na enodnevne izlete v Honda Bay, ki je obdan z malimi otočki in kamor ljudje hitijo predvsem opazovat podvodni svet. Večina turistov obisk Palawana omeji na del, severno od glavnega mesta: po eni strani zaradi zanimivosti in po drugi zato, ker je južni del precej malarično ogroženo območje. Slabost Palawana je cestna infrastruktura, saj na sever vodi le ena gorska in makadamska cesta. Potujemo lahko s tradicionalnim jeepneyjem ali z lokalnim avtobusom. Glavni cilj večine obiskovalcev otoka je severno mestece El Nido. Postaja na poti do tja ali enodnevni izlet iz Puerto Princesse je obvezen obisk vasice Sabang. Tu se lahko v notranjost Zemlje zapeljemo po 8-kilometrski in domnevno najdaljši podzemni reki na svetu, ki je tudi pod zaščito Unesca.

El Nido in Bacuit Arhipelago
El Nido je obalno mesto in izhodiščna točka za največji zaklad Palawana − Bacuit Arhipelago. Za ta del sveta pravijo, da je mati narava tu zares pustila svoji domišljiji prosto pot. Bacuit Arhipelago je zbirka nazobčanih apnenčastih skalnih otokov, ki rastejo iz kristalno čistega morja. Spominja na vietnamski Ha Long Bay ali na tajski Krabi in se ponaša z nešteto malimi, skritimi, rajskimi plažami. Nič nenavadnega, da je tu postala najbolj razširjena dejavnost ”island hopping” ali otočkanje. Obvezna oprema sta maska in dihalka, saj je podvodni svet osupljiv. ”Island hopping” organizirajo skoraj v vsakem lokalu in v vseh prenočiščih in lahko si ogledamo okoli šest različnih kombinacij otokov. Na bližnji otok Cadlao ali plažo Seven Commandos se lahko pripeljemo tudi sami z izposojenim kanujem in nekatere celinske plaže si lahko ogledamo z motorjem ali kolesom. El Nido je tudi raj za potapljače in vse ljubitelje podvodnega sveta. Kulinarika tudi tu temelji na morski hrani, čeprav brez težav najdemo tudi pice ali testenine. Squidos slovi po polnjenih lignjih z zelenjavo in je tudi edini lokal, kjer imajo brezžično medmrežno povezavo. Hitre računalnike najdemo edino v Tayo Caffe, kjer moramo obvezno poskusiti njihove juhice. The Alternative se ponaša s prvovrstno kulinariko, profesionalnimi masažami in je eden boljših ponudnikov ”island hoppinga”, saj tudi na osamljeni plaži pripravijo pravo kulinarično doživetje. Avtomobilov v mestu skoraj ni videti, je pa v bližini letališče, ki je v lasti nekega Japonca in ta si je cene priredil po svoje. Za odhod iz mesta torej ne preostane drugega kot naporna vožnja z avtobusom ali čolnom nazaj v glavno mesto, ali pa potovanje z ladjo severno naprej do mesta Coron, ki leži na otoku Busuanga in kjer je tudi letališče. Avanturisti, ki imajo dovolj časa, se lahko odločijo tudi za tridnevno ekspedicijo od El Nida do Corona, ki jo organizira Tao Philippines. Agencijo sta pred dobrim letom odprla dva popotnika, Jack in Eddie, in z majhno bangko (tipična filipinska ladja) skupino ljudi popeljeta po odročnih otokih in vasicah med obema otokoma.

Coron
Na otok Busuanga in v mesto Coron se večina popotnikov odpravi iz istega razloga − potapljanja. Tu je vsaj deset potopljenih japonskih ladij, ki so jih potopila ameriška letala v 2. svetovni vojni. Nekatere ladje so potopljene zelo globoko in druge dokaj plitko, tako da je zanimivo tudi za začetnike. Potapljaško opremo si lahko sposodimo v Coronu in prav tako lahko tam opravimo potapljaško licenco. Če ostane še kaj časa za dogajanje nad vodo, potem so zanimivi Makinit Hot Springs, kjer se lahko namakamo v vrelcih vroče vode, in dve jezeri: Kayangan in Barracuda, ki ležita na sosednjem otoku in do njiju prispemo po 15-minutnem plezanju v notranjost otoka. Kristalno čista, a mrzla voda je raj za potapljače in ”snorklarje”, pogled na mogočno skalovje in tišino pa za ljubitelje neokrnjene narave. Kar pa nas lahko  tu kot tudi drugje po Filipinih negativno preseneti, so tropi miniaturnih meduz, ki se kar prilepijo na telo. V Coronu lahko dobimo spanje v hostlih za zelo majhen denar, pa tudi hoteli ne pretiravajo s cenami. Eden najnovejših je hotel Mt tapyas, ki stoji na gričku nad mestom in ponuja neverjeten razgled na Coronski zaliv in na napis Coron na gričku (v stilu ameriškega napisa Hollywood), a po filipinsko.

Filipine sestavlja ogromno otokov in zato je na potovanju obveznih vsaj nekaj notranjih letov. Ti imajo zelo ugodno ceno in jih je najbolje kupovati med potovanjem in ne vnaprej. Četudi pridemo na letališče brez vozovnice, bomo že v dveh urah lahko leteli na želeno destinacijo. Največji in najbolj zanesljivi letalski prevozniki so PAL, Cebu Pacific Air in Philippine Airlines. Letalski družbi Zest Airways pa ni dobro zaupati, saj pogosto odpove svoje lete in to sporoči le preko elektronske pošte dan ali dva prej. Internetna povezava je na voljo v večjih mestih, medtem ko drugje nemalokrat cela vas za kakšen teden izgubi povezavo. Tudi bankomati so samo v večjih mestih, angleščina pa je drugi uradni jezik. Filipinsko otočje navdušuje predvsem ljubitelje narave in ponuja pogled v pristno, neokrnjeno in preprosto življenje. Filipinski sončni zahodi slovijo kot osupljivi in drugačni kot drugje. Povsod najdemo ogromno možnosti za trekinge, kolesarjenje, potapljanje, za zabavo, druženje z domačini in za dobro kulinariko.