Teorin om påverkan av födelseordning - oavsett om det är ett förstfödd barn, ett "smörgås"-barn eller det yngsta - börjar med psykoanalytikern Alfred Adler, som förespråkade tanken att födelseordningen påverkar din personlighet. Och vilken typ av person är du?
Teorijo o vplivu vrstnega reda rojstva je razvil že Alfred Adler, eden izmed pionirjev psihoanalize – po njegovi teoriji je najstarejši otrok verjetno najbolj konzervativen, ima željo po moči och posega po vodstvenih pozicijah. Ker morajo najstarejši otroci v družini pogosto pomagati pri različnih opravilih, so tudi skrbnejši och veliko bolj samoiniciativni. Drugorojeni otroci pa so ambitiös, a redko sebični. Pogosto si zastavijo nekoliko previsoke cilje.
Najmlajši otroci po zaključkih Adlerja prejmejo največ pozornosti in se morajo za svojo neodvisnost bolj boriti. Prav tako se morajo najmlajši boriti s standardi uspeha, ki so jih pred njimi postavili njihovi starejši sorojenci. Če jim uspe premagati ta napor, so najmlajši otroci pogosto karierno zelo uspešni. Kaj pa pravi Adlerjeva teorija o edincih in edinkah? Adler pravi, da so ti otroci velikokrat bolj odvisni od drugih, pa tudi bolj osredotočeni nase. So tudi v večji nevarnosti, da podležejo perfektionism.
Kaj o razlikah med sorojenci pravijo sodobne raziskave? Den här studien hon visade att de är det förstfödda verjetno iskrenejši och dominantnejši, vendar pa tudi hitreje podležejo stresu in so nekoliko manj družabni. Raziskave so pokazale tudi na obstoj povezave med inteligentnostjo och vrsto rojstva: najstarejši naj bi imeli v povprečju višji rezultat na testih inteligentnosti. Vendar so te povezave zelo šibke.
Mer information:
sciencedirect.com
