Drugi največji festival slovenske gledališke produkcije je tokrat v selekciji Amelie Kraigher v tekmovalni program sprejel nekaj odrskih del, ki niso nastala v največjih domačih gledaliških institucijah. Med najboljše lanskega leta se je uvrstilo osem del, med katerimi je avtorski projekt Simone Semenič in ...
Drugi največji festival slovenske gledališke produkcije je tokrat v selekciji Amelie Kraigher v tekmovalni program sprejel nekaj odrskih del, ki niso nastala v največjih domačih gledaliških institucijah. Med najboljše lanskega leta se je uvrstilo osem del, med katerimi je avtorski projekt Simone Semenič in Barbare Kapelj Osredkar z naslovom Kapelj in Semenič v sestavljanju. Ostale predstave, na primer Herman Schwarz in Veronika Wald v produkciji Zavoda Margareta Schwarzwald in gledališča Glej ali Potohodec v režiji Zale Sajko iz ljubljanske AGRFT, posegajo po manj intimni snovi, a vseeno predstavljajo določen odmik od utečenega gledališkega repertoarja. Posledično so omenjeni projekti v lanskem letu dobili manj medijske pozornosti. Med te bi lahko uvrstili tudi Ples v dežju Dominika Smoleta, Boštjana Hladnika in Nane Miličinski v režiji Matjaža Bergerja ali Vaje za tesnobo Vinka Möderndorferja v režiji Jaka Andreja Vojevca. Med najodmevnejšimi ne bomo spregledali slovenske klasike Veliki briljantni valček, Rokovnjačev ali Shocking Shoppinga. Tekmovalni program bo spremljalo še pet predstav, zanimivih zaradi sodobne tematike, največkrat vezane na domače razmere. V mednarodnem programu pa organizatorji načrtujejo osem obiskov tujih gledaliških hiš, a je med temi kar nekaj besedil ali ustvarjalcev slovenskega izvora: Simona Semenič s 5fantkov.si, Evald Flisar s Kaj pa Leonardo, predstavo Šakuntala, Tristan in Izolda in Enajsti planet. Med slovenskimi avtorji, zanimivimi za tuja gledališča, je še Vinko Möderndorfer z dramo Tri sestre.
