Det finns inget ord på deras språk för att beskriva far eller make, en man bor i sin mors hus till sin död och har ingen egen egendom.
“Če bi ženske vladale svetu, ne bi bilo vojn,” je le eden izmed mnogih pregovorov, ki kažejo na vrline žensk kot vladaric. Vendar primer s Kitajske, kjer še vedno živi pleme Mosuo, znano kot kraljestvo žensk, ki velja za morda zadnji matriarhat na svetu, priča, da to ni prazna floskula.
Mosuo so majhna etnična skupina, ki živi v provincah Junan in Sečuan na Kitajskem, blizu meje s Tibetom. Sestavlja ga približno 40.000 prebivalcev, od katerih jih veliko živi v regiji Yongning, okoli jezera Lugu, ki se nahaja visoko v Himalaji.
Pleme Mosuo ima dokaj dolgo zgodovino, ki sega 2.000 let nazaj. Posebnost tega plemena je zagotovo to, da so od nekdaj gojili tradicijo in kulturo matriarhata. V tem plemenu so namreč ženske tiste, ki se vedno odločajo in so na čelu družine.
Se detta inlägg på Instagram
Vsaka družina je običajno sestavljena iz 10 ali več članov, vendar je vso premoženje v rokah žensk. Za to pleme je značilno, da izvajajo nekakšen odprt, liberalen zakon, kjer imajo ženske dovoljeno toliko ljubimcev, kot si želijo. Moški, ki si ga ženska iz plemena Mosuo zaželi, ponoči pride k njej, prenoči z njo in mora še pred zoro zapustiti hišo. Ko ženske želijo moškemu pokazati, da jim je zanimiv, mu bodo pustila odprta vrata, da jih ponoči obišče. Če ženska več ne želi zveze s svojim ljubimcem, pred svoja vrata simbolično postavi moške čevlje in mu da vedeti, da je njegovo mesto zasedel nekdo drug.
Če se iz takšne zveze rodi otrok, ga vzgaja materina družina in otrok prejme materin priimek. Otroci, rojeni v takem razmerju, pripadajo izključno materini družini, očetje pa imajo minimalne stike z otroki. Največji moški vzor za te otroke je stric, ki ima v tej družbi boljši položaj kot biološki oče otroka. Za razliko od preostale Kitajske, kjer so ženski otroci večinoma nezaželeni, je tukaj zaželeno imeti hčerko, saj so one tiste, ki so bolj cenjene kot moški. Poleg tega matere vse svoje imetje po smrti prepustijo hčeram, nikoli sinovom, čeprav smejo živeti v materini hiši.
Se detta inlägg på Instagram
Moški v tem plemenu nimajo posebnih odgovornosti: nimajo službe, počivajo cel dan, vse zato, da bi bili spočiti za nočne obiske svojih žena. Na splošno je njihova edina naloga skrb za živino in ribolov.
Mimogrede, za to pleme je treba poudariti, da se ženske iz plemena ne poročajo, tj. nimajo nobene klasične poročne slovesnosti. Pravzaprav je v njihovi kulturi in tradiciji to, da imajo samo enega partnerja, nespoštljivo do svojih prednikov in tudi ni primerno. Zato v njihovem jeziku ni besede za očeta ali moža.
