Aljažs torn, Sloveniens symbol, har i 120 år gett skydd och ett fotografiskt motiv för bergsklättrare, och det står än idag på toppen av Triglav, 2 864 meter över havet. Försvararen av slovenskheten restes den 7 augusti 1895 av Jakob Aljaž och tre medhjälpare, efter att han köpt 16 kvadratmeter mark på Sloveniens tak för ett guldmynt. Har du någonsin tagit en bild bredvid det?
Prvi vzpon na Triglav se je zgodil 26. avgusta 1778, dobrih sto let kasneje in četrt stoletja za prvim ženskim vzponom (1870) na vrh najvišje slovenske gore pa je na njem zrasel Aljažev stolp, ki je dobil ime po svojemu ”očetu”, dovškemu župniku Jakobu Aljažu. Danes ima valjast stolp na grbi že častitljivih 120 let in je bil v tem času delež kar nekaj kozmetičnih popravkov, a v osnovi ostaja zvest svoji prvotni podobi, ki je postala eden najbolj prepoznavnih slovenskih simbolov. Na ta dan je na vrhu Triglava potekala spominska slovesnost, ob tej priložnosti pa so v Mojstrani v Slovenskem planinskem muzeju odprli tudi razstavo Aljažev stolp – Ta pleh ima dušo!, istočasno pa tudi razstavo slikarske kolonije Vrata 2015.
LÄS MER: Photoshop firar 25 år
Čeprav je bil Aljažev stolp v osnovi mišljen kot gorsko zavetišče, je bila njegova postavitev tudi upor proti nadaljnjemu ponemčevanju Slovenije in danes velja za branik slovenstva. Zemljišče na Triglavu je Jakob Aljaž podaril Slovenskemu planinskemu društvu, ki je bil predhodnik Planinske zveze Slovenije, od leta 1999 pa je v lasti države. Ta ga je tedaj razglasila tudi za kulturni spomenik državnega pomena. Pod stolp se je sicer podpisal Aljažev prijatelj klepar Anton Belc, ki ga je izdelal iz pocinkane pločevine in železnih stebrov zlitih z betonom. Imel je štiri okenca, v višino je meril 1,9 metra, v premeru pa 1,25 m.
