Nihče te ne pripravi na to, kako močno lahko imaš rad nekoga, s katerim ne boš nikoli delil vsakdana. Nič te ne pripravi na trenutek, ko ugotoviš, da občutek ni dovolj. Da življenje ni vedno zaveznik čustvom. In da usoda, če sploh obstaja, včasih molči.
osebna rast
Zakaj imamo občutek, da moramo vse razumeti, preden si kaj dovolimo čutiti? Ali lahko zaupamo srcu, ko razum še išče dokaze? In ali je strah res nasprotje ljubezni – ali je morda njeno neizogibno ozadje? Kaj pa čustva?
Včasih ni največja nevarnost, da nas nekdo zapusti – ampak da ostanemo tam, kjer umiramo počasi. In zakaj nas je strah izgubiti tiste, ki so nas v resnici izgubili že zdavnaj?
Ne glede na to, ali si tega želiš ali ne. Premakniti se moraš naprej.
Se vam je že zgodilo, da ste v mislih znova in znova premlevali nekaj neprijetnega? Zakaj dobre misli tako hitro zbledijo, medtem ko slabe ostanejo kot senca, ki noče oditi? Starodavna modrost Indijancev ima odgovore.
Kako zapleteno je postalo življenje? Zdravo življenje. Nenehen stres, da za preprost občutek dobrega počutja potrebujemo rutino, kot da treniramo za maraton?
Hej, ti – pametna, uspešna in prekleto očarljiva dama! Če se še vedno sprašuješ, zakaj si samska, dovoli, da najprej razčistimo: ne, nič ni narobe s teboj. Samski status ni napaka v sistemu, ampak včasih zelo racionalna odločitev. Ko boš pripravljena, boš spoznala pravo osebo. Čeprav trenutno morda misliš, da je to verjetnostno na ravni zadetka sedmice na loteriji.
Kako je mogoče, da si tu, a te ne čutim? Zakaj tvoje besede izgubljajo težo, tudi ko jih slišim? Zakaj se bližina spremeni v razdaljo, čeprav med nama ni niti enega koraka? Ko stojiš pred menoj, se mi zazdi, da gledam skozi tebe. Kam si šel, čeprav nikoli nisi odšel?
Do kdaj si še pripravljena čakati? Koliko časa si boš še lagala? Kdaj se boš končno odločila zase? Morda nekoč ...
Nekateri odnosi se zaključijo brez besed. Brez zaključka, brez vrnitve. Samo prostor, ki postane pretesen. Samo srce, ki si ne dovoli več čakati. In mir, ki pride takrat, ko se ne išče več tam, kjer je že vse izrečeno – tudi v tišini.
Si se kdaj zalotila, da se zmenki spremenijo v ponavljajoč cikel? Sprva iskra, potem upanje, nato dvomi in tišina? Zakaj se včasih zdi, kot da vsi obetavni začetki vodijo v razočaranje?
Se vam zdi, da se vse podira? Da nimate več moči? Ne iščite takoj odgovorov. Včasih je dovolj, da obstanete. Da si priznate – zdaj je težko.