Starševstvo je veščina, ki se je učimo. Je čudovito poslanstvo in je način življenja. Nikoli več ne moremo biti nestarši in vse, kar delamo, delamo temu, da so naši otroci srečni in da se ne čutijo prikrajšane. Kaj pa so tiste stvari, ki si jih bodo naši otroci najbolj zapomnili o nas? Kaj je tisto, kar jih bo za vse večne čase spominjalo na nas, in katere starševske navade so otrokom najpomembnejše?
otroci
Laboratorij otroške vedoželjnosti v celjskem Citycentru, ki otrokom predstavlja znanost na zabaven način, je super ideja za družinski vikend ''izlet'', saj vremenska napoved ni najbolj obetavna za pohajkovanje po zraku. Vsi mladi znanstveniki bodo prejeli diplomo, spominsko majico in darilo. Mislimo, da že vemo, kaj boste počeli ta vikend.
Imena, ki smo jih določili barvam, so omejujoča in pravzaprav ovirajo naše možgane. Voda, ki priteče iz pipe, ni “modra”. Listje na drevesih je lahko “zeleno”, lahko pa je tudi kakšne druge barve. Japonski oblikovalski dvojec si želi to spremeniti – želi spremeniti način, kako se naši otroci učijo o barvah. Tako je nastal set barv Nameless Paints, kjer so barve to, kar so – zgolj barve.
Tako kot je lahko biti general po bitki, je lahko biti starš preden dejansko imamo otroke. Vzgajanje otrok v teoriji je namreč precej lažje kot v praksi. Zbrali smo 17 trditev pod katere se podpiše mnogo bodočih staršev, a potem se zgodi življenje...
Otroci lahko zaspijo kjerkoli in kadarkoli. Razen, ko je treba. To je v vrtcu po kosilu in zvečer doma, bi pripomnili starši in vzgojitelji/ce. V idealnem svet je večerna rutina staršev majhnih otrok sledeča. Umivanje zobe, preoblačenje v pižamo, branje pravljice ali petje uspavanke, poljubček na čelo, ugašanje luči in priprta vrata otroške sobe. V resničnem svetu je zgodba nekoliko drugačna, saj tu ne postavimo pike, ker je to šele uvod. Marsikateri otrok namreč odklanja spanje. A tudi otrokom včasih zmanjka energije in to ne šele na koncu dneva. Pri tem pa jih prav nič ne moti, če zakinkajo na kosu kruha, na školjki ali Lego kockah.
Otroška kahla, ki jo lahko venomer nosite sabo in združuje več funkcionalnosti v eni rešitvi. Takšna kahlica zaradi katere bodo vaši malčki - prav zares vedno kot doma.
Za mnoge ženske je postati mama končni in ultimativni cilj – zadnji hura, korak, h kateremu korakajo vso življenje. Ideja, da imamo otroke, je zakoreninjena v nas že od otroštva, pomembnost reprodukcije pa ima korenine tudi v religiji. V krščanski veroizpovedi sta bila Adam in Eva dana Zemlji za reprodukcijo, za nastanek človeške rase. Seveda na vse to dodatno vpliva še pop kultura – filmi, kot so Najeta mama (Baby Mama, 2008) ali Kaj pričakovati, ko pričakuješ? (What To Expect When You're Expecting, 2012) ohranjajo idejo, da bodo otroci, ki jih imamo sami, nekako izpolnili naše celotno življenje. Morda je res, morda otroci resda naredijo naše življenje vredno. Prav tako pa ga naredijo bolj stresnega – tako iz socialnih, finančnih ter okoljevarstvenih vidikov. Tudi znanost namreč pravi, da je reprodukcija slaba ideja. V članku si lahko preberemo, kaj so glavni razlogi, da znanost meni, da otrok ne bi smeli imeti.
Da se ne bi več nihče od nas po nepotrebi butal v ostre kote miz, se je japonsko podjetje Nitori odločilo oblikovati zaščito v obliki prikupnih živalic, ki grizljajo robove miz in ostalega "ostrega" pohištva. Odličen izzum, ki bo zaščitil glave naših malčkov ob prvih korakih.
Otroci v Ameriki preživijo pred televizijskimi ekrani več kot 24 ur na teden. Fotografska serija Donne Stevens, Idiot Box, skuša opozoriti na stalno prisotnost tehnologije ter njene vplive na najbolj dojemljivo občinstvo, naše otroke. Njihovi portreti z odsotnimi pogledi ter neizrazitimi obraznimi gestami nam postavijo vprašanje, kaj tehnologija pravzaprav počne z njihovimi mladimi glavami.
Seveda se lahko pretvarjamo, da se fotografiranje novorojenčkov vrti le okrog, no, novorojenčkov. Lahko pa priznamo, da ni lepšega kot svoje male nedobudneže preobleči v naše najljubše superjunake. Mali Super Mario in dojenčica Princesa Lea? Prodano!
Včasih lahko najpreprostejši izumi spremenijo na milijone življenj. In to je med drugim tudi cilj čevljev, ki rastejo. The Shoe That Grows je izumil Kenton Lee, čevlji pa lahko prilagajajo svojo velikost kar pet let in tako otrokom v revnih državah omogočijo, da ne odrastejo bosi.
Dandanes otroci raje kot družabne otroške igre in otroške igre na prostem igrajo računalniške igrice, raziskujejo appe in sedijo pred televizorji. Mame jih nič več ne oštevajo, ker bi bili cele dneve na prostem, ampak jih iz temačnih sob podijo ven v naravo in na svetlobo. Da jih ne pozabimo, smo se spomnili na igre, ki smo se jih igrali kot otroci.