Skoraj desetletje na sceni in še vedno gospod v prvi vrsti. Volvo XC90 Recharge T8 je faceliftan, elektrificiran in očitno v najboljši formi: tih, hiter in predvsem – umirjeno samozavesten. Po 1.250 km z njim lahko rečem: počutil sem se kot pravi gospod.
Star sem 47 let. Kar pomeni, da – tako kot moj kolega na parkirišču, Volvo XC90 – nosim kakšno gubico in navado, ki ni več iz kataloga. A izkušnje so čudovit filter: napako pretopijo v mirno reakcijo, pravilo v refleks, vožnjo v ritem. In zato mi ta Volvo sede. Tudi on ima svoje robove, a jih elegantno kompenzira z uglajenostjo, prostorom in tisto volvojevsko rezervo v situacijah, ko se večina avtomobilov začne pretvarjati, da so športniki. Ni popoln – je pa zrel. In zrelost je pri velikem družinskem SUV-ju natanko to, kar iščem.
Ikona, ki ne stara – le dozoreva
XC90 ni trend, je institucija. V zadnji prenovi ohranja čiste, švedsko stroge linije, kabino kot dnevno sobo in lepo odmerjeno mero tehnologije. Modelno leto 2025 prinaša tudi osvežen infotainment z večjim 11,2-palčnim pokončnim zaslonom (prej 9,0-palčni), še vedno z vgrajenim Googlom in brezžičnim polnjenjem telefona. To ni laserski šov, je pa točno tisto, kar želiš uporabljati vsak dan.
Večno všečen dizajn.
Na zadku ni sprememb, a jih ta avtomobil prav tu nikdar ni potreboval.
Osebno: eleganca ni glasna. XC90 te ne očara s pirotehniko, temveč s pravimi proporci, s tem, kako se barve in materiali ujemajo, in s tistim volvojevsko mirnim “vibeom”, ki ne zastara.
Pogon: priključno-hibridna matematika (ki štima)
Srce sistema je duet: 2,0-litrski bencinski štirivaljnik in močan elektromotor na zadnji osi. Skupaj razvijeta 335 kW (455 hp) in 709 Nm, kar se na cesti prevede v 0–100 km/h v 5,3–5,4 s. Najvišja hitrost je, po volvojevsko odgovorno, omejena na 180 km/h (112 mph). Rezultat? Velik sedemsedežnik, ki ob zahtevi “zdaj!” res – gre. (Volvo Cars)
Osebno: navor namesto hrupa. Prehitevanja so kratka, menjalnik prestavlja mehko, AWD poskrbi za občutek rezerve. To ni športnik, je pa izjemno hiter v realnem življenju.
Elektrika: kolikor je realno, pa še malo
Baterija ima 18,8 kWh (nominalno), z okrog 14,7–14,9 kWh uporabne energije. V praksi to pomeni 42–44 milj oziroma približno 68–71 km WLTP vožnje samo na elektriko – dovolj za večino vsakodnevnih opravkov, če redno polniš. Torej minimalno 50 kilometrov čiste elektrike. Polni se do 6,4 kW (dvofazno AC), kar je okoli 3 ure do 100 % pri 16 A; na enofazni vtičnici računaj 3,6 kW (približno 5–7 ur). DC “hitrega” polnjenja ni – iskreno ga pri PHEV-u niti ne potrebuješ.
“V prvih 100 kilometrih sva porabila komaj 3 litre, 60 kilometrov pa odpeljala povsem na elektriko.”
To je bistvo priključnega hibrida: če polniš in voziš pametno, je poraba bencina skoraj stranski hobi.
Osebno: moj tipičen dan je prinesel okoli 60 km brez bencina (mesto + primestje). To pomeni tiho jutro, manj postaj na črpalki in precej nižje stroške na 100 km.
Mere, prostor, praktičnost: sedem razlogov “za”
Na papirju je 4953 mm dolg, 1923–1931 mm širok in okoli 1770 mm visok – res velik. V kabini je prostora na izposojo, v prtljažniku pa prav tako: pri Recharge T8 do 640 l (5-sedežna konfiguracija), okoli 262–316 l s postavljeno tretjo vrsto in do 1.816 l do stropa, ko podreš vse klopi. To je vsestranskost za vikende, počitnice in teden dni logike “vse gre z nami”.
Osebno: druga vrsta je kraljevska, tretja je realno uporabna za otroke ali odrasle na krajših razdaljah. Prtljažnik ne zahteva Excel tabel – pogoltne opremo brez drame.
Notranjost: tihi luksuz in malo švedske ironije
Kristalna prestavna ročica Orrefors, pristen les, volvojevsko udobni sedeži in pregledna ergonomija. Digitalni merilniki so 12,3-palčni, vmesnik pa temelji na Google built-in (Asistent, Maps, Play). Pika na i? Bowers & Wilkins hi-fi s “Concert Hall” profilom, ki dež pretvori v šumenje občinstva. Kaj mi je bolo res všeč: imitacija jeans sedežnih oblog v enkrani kombinciji decentnih barv v notranjosti.
Osebno: v kabini se srčni utrip zniža. Po dolgih etapah brez pripomb hrbta, s pravo dozo tišine in toplih materialov. V XC90 sem se počutil kot pravi gospod.
Mir v glavi je tukaj standard
Volvo je že leta 2020 vse modele elektronsko omejil na 180 km/h – ne zato, ker ne zmorejo, temveč ker je varnost njihov fetiš. Paket asistenčnih sistemov je temu primeren: od aktivnega tempomata in ohranjanja pasu do 360-kamere in projekcij na vetrobranu. Manj drame, več kisika v možganih.
Osebno: sistemi delajo zate, ne namesto tebe. Opozorila so smiselna, posegi nežni. Tisto, čemur rečem “mir v glavi”, je tukaj tovarniška nastavitev.
Poraba, rezervoar in vleka
Ker gre za PHEV, je poraba funkcija navade polnjenja. WLTP navaja električni doseg 64–70 km, kar se lepo ujema z realnimi 60-plus kilometri po mestu in primestju. Za dolge relacije pomaga 71-litrski rezervoar, vlečna sposobnost pa znaša do 2400 kg – karavan, čoln ali prikolica z motorji? Nič posebnega.
Osebno: na daljših vožnjah ceniš velik rezervoar in dejstvo, da je družinski tempo (otrok, glasba, postanki) z XC90 preprosto manj naporen.
Kratek tehnični povzetek (za tiste, ki radi številke): Volvo XC90 Recharge T8
- Pogon: T8 AWD, 2.0 bencin + elektromotor (zadaj)
- Skupna moč / navor: 335 kW (455 hp) / 709 Nm
- 0–100 km/h: 5,3–5,4 s, Vmax 180 km/h (112 mph)
- Baterija: 18,8 kWh (ok. 14,7–14,9 kWh uporabno)
- Polnjenje: AC do 6,4 kW (≈ 3 h na 16 A), brez DC
- Mere: 4953 × 1923–1931 × ~1770 mm; medosje 2984 mm
- Prtljažnik (T8): 640 l (5-sedežno), 262–316 l (7-sedežno), do 1.816 l do stropa.
- Cena testnega: 100.900 evrov
Moje mnenje – dobro in slabo …
Dobro: uglajen navor, resna električna avtonomija za vsakdan, kraljevsko udobje, pravi sedemsedežnik, brezčasna oblika, vrhunska varnost in kakovost. Manj dobro: AC-polnjenje je “samo” do 6,4 kW, infotainment ima določene izzive – ki upamo, da jih bo Volvo rešil, ni bbrezžičnega Apple Carplay ali Android avto , tretja vrsta je odraslim še vedno bolj za “po potrebi”. Načeloma se avtomobilu, na res slabi podlagi zaradi 22″ velikih pnevmatik vse skupaj “negosposko” prenaša v notranjost.
Verdikt? XC90 igra na inteligenco. V svetu, ki kriči, ta avto šepeta – in ga vsi slišijo.
Testni Volvo XC90 T8 AWD Ultra Dark je bil vse prej kot “gola” osnova. Poleg že bogate serijske varnostne in multimedijske opreme je imel še nekaj sladkorčkov, zaradi katerih je pot do Münchna precej bolj prijetna. V kabini kraljuje Orrefors kristalna prestavna ročica, elegantni okrasni les Brown Ash in tekstil Navy Herringbone Weave, skupaj pa ustvarjajo skandinavski lounge občutek. Za zvočno kuliso skrbi vrhunski Bowers & Wilkins sistem, na dotik pa odgovarja 11,2-palčni zaslon z vgrajenimi Google storitvami, Apple CarPlay in Android Auto. Spredaj in zadaj so sedeži ogrevani, volan prav tako, klima je štiripodročna in doseže celo do tretje vrste sedežev. Opremljen je bil še z 360° kamero, Head-up zaslonom, panoramsko streho, možnostjo 22-palčnih platišč ter pametnim aktivnim zračnim vzmetenjem, ki požre luknje na cesti kot švedske mesne kroglice, čeprav všasih strese. Dodaj še cel arzenal asistenčnih sistemov – od BLIS do prilagodljivega tempomata – in dobiš SUV, ki ne le prevaža, ampak razvaja.
Kar se številk tiče: osnovna cena XC90 T8 AWD Ultra Dark 7S se začne pri 89.990 €, dodatna oprema na testnem vozilu je nanesla še 9.887 €, k temu pa se doda še posebna barva Silver Dawn za 1.041,61 €. Končna cena testnega avtomobila? 100.918,50 €.
View this post on Instagram
Zaključek: Volvo XC90 Recharge T8
Volvo XC90 Recharge T8 je kot dober švedski dizajn: ne blešči, ampak traja. V praksi je to najbolj civiliziran način, kako prevažati sedem ljudi, imeti moč 335 kW (455 hp) v žepu in hkrati dnevno voziti na elektriko. Kdor polni doma in uporablja električni način za krajše poti, bo videl porabo bencina, ki postane skoraj anekdota. Na avtocesti pomaga 71-litrski rezervoar, na dopustu 1.800-plus litrov prtljažnika, v glavi pa dobro znani volvojevski mir. Če se spogleduješ z novim, povsem električnim EX90, je XC90 še vedno racionalna, preverjena alternativa – z manj čakanja, več prostora in zmogljivostjo, ki jo realno izkoriščaš danes. In to je cel trik: v letu elektrifikacije je XC90 tisti umirjeni general, ki bitko vodi brez kričanja. Skoraj idealen? Da. Napake so pač posledica njegove dolgoživosti – in hkrati izkušnje.
