Magazin TIME je razkril letošnji izbor 100 najvplivnejših ljudi v umetni inteligenci - TIME100 AI 2025. Ob obveznih obrazih Silicijeve doline se v ospredje prebije nekaj zelo evropskih prioritet: tehnološka suverenost, varnost in real‑politika infrastrukture. Medtem DeepSeek s kitajskim “odprto-utežnim” pristopom hkrati navdušuje in sproža prepovedi.
TIME 100 AI 2025 ni tekmovanje ega, temveč termometer moči: kdo postavlja standarde, kdo regulira, kdo vodi infrastrukturo in kdo osvaja domišljijo. Lista obstaja od 2023, razdeljena je na štiri vloge — leaders, innovators, shapers, thinkers — in s tem sporoča, da AI ni le koda, temveč ekosistem politike, kapitala, kulture in varnosti. Torej – TIME100 AI 2025.
Evropa riše “tretji pol”: Virkkunen, Chappaz, Ilott
Henna Virkkunen (Evropska komisija)
Nova izvršna podpredsednica za tehnološko suverenost, varnost in demokracijo je prevzela politični “root” dostop do evropske AI‑strategije. Pod njenim pokroviteljstvom je Komisija lansirala AI Continent Action Plan (gigatovarne, javna/privatna superračunalniška mreža, podatkovne tovarne), z idejo, da Evropa pospeši od izumov do industrijskih moonshotov. Hkrati je poleti zaživel prostovoljni Kodeks ravnanja za GPAI, kot most do polne uporabe AI Akta. To ni samo PR; gre za skupek mehanizmov, ki poskušajo “odviti” evropsko odvisnost od tujih oblakov in čipov.
Clara Chappaz (francoska ministrica za AI in digitalne zadeve)
Francija je v zadnjem letu pospešila: ustanovila je INESIA (nacionalni inštitut za evalvacijo in varnost AI) in predstavila načrt Dare AI, ki naj bi AI do 2030 vgradil v tkivo francoskega gospodarstva. Chappaz odprto kritizira “sovereignty washing” — ko ameriški hiperscalerji z evropskimi posredniki ustvarjajo “suvereni” vtis. Njena mantra? Evropa mora “delovati v jati” proti “plenilskim” hiperscalerjem in ponuditi “tretjo pot” — etično, trajnostno in zaupanja vredno.
Oliver Ilott (UK AI Safety Institute)
Britanski AISI je iz task force v dveh letih zrasel v laboratorij, ki ga drugi posnemajo. Ilott danes vodi ekipo, ki testira napredne modele in deli ugotovitve s partnerji — nekakšen “tehnični zavorni sistem” za hiperhitro AI‑tekmo.
DeepSeek: odprto‑utežni izzivalec — in magnet za regulatorje
Kdor je mislil, da sta tekmeca v AI le ZDA in ZDA‑2, je 20. januarja spoznal DeepSeek‑R1: prvi odprto‑utežni model, ki je resno izzval aktualne zaprte premije. Istega dne je ustanovitelj Liang Wenfeng govoril na zaprtem posvetu pri premierju Liju Qiangu. V simbolnem smislu: Peking kaže, da želi AI zgraditi kot državno‑industrijski projekt, ne le kot startup dirko.
Na ravni uporabe je DeepSeek postal “main character” tudi v potrošniških statistikah. Po poročilu a16z je na spletu od februarskega vrha izgubil >40 % prometa, na mobilu pa se je rast sploščila (–22 % od vrha), medtem ko Perplexity in Claude vzpenjajo krivuljo. Še vedno pa ostaja v vrhu globalnih AI‑aplikacij, s tem da Google Gemini utrjuje drugo mesto za ChatGPT.
Regulatorno je zgodba še bolj “vroča”:
- Italija je dostop do aplikacije blokirala in sprožila postopek pri varuhu zasebnosti.
- Nizozemska je prepovedala uporabo med državnimi uslužbenci in odprla preiskavo.
- Nemčija je Apple in Google uradno pozvala, naj DeepSeek umakneta iz trgovin zaradi nezakonitih prenosov podatkov na strežnike na Kitajskem.
- Češka je uporabo DeepSeek prepovedala v javni upravi.
Evropske preiskave (Francija, Nizozemska, Belgija, Irska) se večinoma vrtijo okoli GDPR, čezmejnih prenosov podatkov in transparentnosti. Države so previdne: odprto še ne pomeni varna raba.
Stari znanci — in nova pop‑kulturna sila
Na listi so pričakovano Sam Altman, Elon Musk, Jensen Huang in Mark Zuckerberg — ljudje, ki premikajo krivulje kapitalizacije, čipov in uporabnikov. V kategorijah voditeljev je tudi Matthew Prince (Cloudflare), kar sporoča, da je omrežje (varnost, latence, računska robna plast) enako ključno kot sami modeli.
Med inovatorji pa presenečenje, ki ni prav nič “malo”: igralka Natasha Lyonne je na seznam prišla kot soustanoviteljica Asteria Film Co. in s filmom Uncanny Valley, nastajajočim z AI‑orodji. Ljubitelji filmskega obrtništva vihajo obrvi, a ravno to je poanta — AI kulturne industrije ne bo samo optimiziral; preoblikoval jih bo.
Kaj to pomeni za Evropo (in vse, ki ustvarjajo z AI)
- Infrastruktura kot politika: gigatovarne in superračunalniki niso “luksuz”, ampak pogoj, da evropski modeli sploh dobijo šanso v tekmi s hiperscalerji. AI Continent Action Plan je s tem dobesedno industrijska politika 2.0.
- Pravila + peskovniki: GPAI Kodeks je praktičen vodič, kako modelom “zapeti varnostni pas”, še preden AI Akt pride v polno veljavo. Dobro za startupe, nujno za gigante.
- Evropska “tretja pot”: Chappazin “pack hunting” ni nacionalizem, temveč koordinacija javnega denarja, standardov in talentov, da evropska podjetja ne ostanejo večno najemniki v tujih oblakih.
- Odprto ≠ neregulirano: DeepSeekov vzpon dokazuje, da “odprte uteži” lahko demokratizirajo raziskave, a podaci so še vedno občutljivi. GDPR ostaja trd oreh tudi za “najcenejše” modele.
TIME100 AI 2025
TIME100 AI 2025 je nekakšen atlas moči: v ZDA kraljujejo modeli in platforme, v Evropi se krepi institucionalna suverenost, na Kitajskem pa se prepleta nacionalna strategija z “odprto‑utežnimi” projekti, ki dražijo trg in regulatorje. Če iščete signal med šumom, je ta: AI ni le tekma modelov, temveč tekma infrastrukture, pravil in zaupanja — in Evropa pri vseh treh hitro zmanjšuje zaostanek.
