Tehnološki giganti, kot sta Apple in Google, so napovedali impresivne nove funkcije umetne inteligence (AI) na svojih najnovejših napravah, iPhone 16 in Google Pixel 9. Te funkcije vključujejo napredno urejanje fotografij, izboljšane digitalne asistente in integracijo generativne AI, ki bo od sedaj živela na teh napravah. Kljub napredni tehnologiji pa bodo evropski uporabniki zaradi stroge regulacije, kot je EU AI Act, imeli dostop le do zeloomejenih funkcij.
Pametni telefoni leta 2024, kot sta iPhone 16 in Google Pixel 9, nas navdušujejo z neverjetno zmogljivo tehnologijo, a ironično – na staro celino prihajajo z omejitvami. Evropska zakonodaja, zlasti EU AI Act, močno omejuje uporabo naprednih funkcij umetne inteligence (AI), predvsem tistih, ki temeljijo na osebnih podatkih. To pomeni, da bodo kljub bleščečim specifikacijam naprave v EU delovale kot vrhunski športni avto, ki je ujet v mestni prometni konici. Ali pa ima “blokado” kočne hitrosti pri 90 km/h. Kaj torej dejansko pomeni za uporabnike in ali se splača investirati v te naprave?
iPhone 16: Siri, ki ne sliši vsega
Novi iPhone 16 prinaša procesor A18 Pro, kar pomeni brutalno moč, ki bi v kombinaciji z napredno AI dvignila pametne telefone na novo raven. Apple že dolgo poudarja pomen AI, še posebej v obliki izboljšane Siri (integrirane rešitve OpenAI), ki naj bi pametneje odgovarjala na naša vprašanja in celo analizirala naše dnevne navade za boljšo personalizacijo. A tukaj nastopi Evropska unija s svojimi pravili.
Katere funkcije bodo omejene v EU?
Vse, kar zahteva vpogled v osebne podatke uporabnika. Med najbolj prizadetimi funkcijami je Siri Suggestions, ki bi v ZDA delovala kot vaš osebni asistent, predlagala opravila, obvestila in celo aplikacije glede na vašo dnevno rutino. V Evropi bo Siri “gluha” za take podrobnosti in bo lahko uporabljala zgolj osnovne podatke, kot so koledar (z omejitvami), urejena dovoljenja in običajne glasovne ukaze. Če ste sanjali o Siri, ki vam predlaga, kje bi lahko šli na kosilo glede na vaše prejšnje obiske restavracij – pozabite. To funkcijo bodo sicer s pridom lahko uporabljali povsod drugod po svetu.
Apple pa veliko stavi tudi na AI fotografijo, kjer se nova funkcija Photonic Engine integrira z obdelavo slik, da bi izboljšala vsako fotko. Na srečo je ta funkcija manj invazivna na zasebnost, kar pomeni, da bo v Evropi v polni uporabi. A ko pride do analiziranja vaše aktivnosti na telefonu, kot je uporaba aplikacij ali e-pošte, AI na iPhone 16 ostaja omejena. Tudi pri branju podatkov iz zaslona, delanju povzetkov novic, itd…
Google Pixel 9: Fotografije da, a pozabi na “Assistant Gemini”
Google Pixel 9 z novim procesorjem Tensor G4 obljublja resne AI zmogljivosti, še posebej v povezavi z novim Google Assistant Gemini, ki naj bi bil bolj intuitiven kot kadarkoli prej. V kombinaciji z večjim RAM-om je naprava pripravljena na prihodnost, a spet – ne v celoti v Evropi.
Katere funkcije bodo omejene v EU?
Najbolj očitna žrtev je Assistant Gemini, Googlov AI asistent, ki bi lahko bral zaslone, prepoznal pomembne informacije iz e-poštnih sporočil in analiziral vsebino aplikacij, da vam pomaga upravljati življenje. Ampak ne v Evropi. EU AI Act preprečuje, da bi asistent dostopal do osebnih podatkov, kar pomeni, da bo asistent predvsem le “pametni iskalnik” brez globljih vpogledov v vaša sporočila, aplikacije ali navade.
Magic Editor, Googlov vznemirljivi foto urejevalnik, bo deloval tudi v Evropi, saj gre zgolj za urejanje fotografij, ne pa za obdelavo osebnih podatkov. Funkcija Add Me, ki vam omogoča vstavljanje sebe ali drugih oseb v fotografije, bo prav tako na voljo, saj temelji na vizualni obdelavi slik, ne osebnih podatkih.
Google Gemini v EU ne more analizrati vašega zaslona, delati povzetkov YouTube video posnetkov ali člankov. Tudi vse nove napredne funkcije v prihodnosti bodo izjemno omejene.
Ali je nakup teh naprav smiseln za Evropejce?
Če vas zanimajo predvsem zmogljivosti kamere, hitrost procesorja in osnovna funkcionalnost AI, potem iPhone 16 in Google Pixel 9 vsekakor ostajata zanimivi izbiri. A če ste navajeni ali pričakujete, da bo AI vaš osebni digitalni asistent, ki analizira vse vidike vašega življenja – vas bo Evropa razočarala. Omejitve pri dostopu do osebnih podatkov namreč onemogočajo ključne funkcije, zaradi katerih so ti telefoni zasijali na predstavitvah.
Je torej smiselno čakati?
Za tiste, ki kupujejo telefone predvsem zaradi njihovih naprednih AI funkcij, je morda smiselno razmisliti o alternativah ali počakati, da zakonodaja postane bolj prilagodljiva, čeprav je to za evropsko zakonodajo redka lastnost. A za vse druge, ki preprosto potrebujejo zanesljiv, zmogljiv in lep pametni telefon, bosta iPhone 16 in Google Pixel 9 vseeno odlična izbira – tudi brez celotnega AI paketa.
Google Pixel 9 in iPhone 16 sta strojno vrhunsko pripravljena za umetno inteligenco. Pixel 9 s procesorjem Tensor G4 vključuje namenski TPU za hitro obdelavo AI nalog, kot sta Magic Editor in Add Me, ter strojno učenje na napravi, medtem ko iPhone 16 s A18 Pro procesorjem in 16-jedrnim Neural Engine-om omogoča osupljive AI zmogljivosti, kot so Photonic Engine za izboljšane fotografije in realnočasovno strojno učenje. Oba telefona sta optimizirana za prihodnost, a veliko vprašanje je ali sta “potrebna” v EU.
Zaključek – Evropa se je odločila, da napredne AI ne potrebuje
Za evropske uporabnike nove naprave prinašajo predvsem tehnološko moč, a bodo njihovi možgani, tj. umetna inteligenca, ostali podrejeni strogim pravilom zasebnosti. Ironično, na drugih celinah bodo te iste naprave delovale z več “inteligence”. Tako je morda letos čas, da premislite, zakaj res potrebujete nov telefon – če je vaša glavna motivacija umetna inteligenca, boste morda razočarani.
Avtor tega zapisa načeloma nikakor ne more soglašati s smernicami, v katere gre Evropska unija. Omejevanje AI funkcionalnosti pod pretvezo zaščite zasebnosti, ne upošteva osebne izbire posameznika glede tega, koliko zasebnosti je pripravljen žrtvovati za večjo produktivnost. Kje je svoboda odločanja? Vsak bi moral imeti pravico odločiti, ali želi, da AI preuči njegovo e-pošto ali optimizira dnevne navade – kot že zdaj lahko svobodno uporabljamo pametne asistente.
Dejstvo, da AI modeli, kot je OpenAI, v EU pogosto delujejo slabše brez uporabe ameriškega VPN-ja, samo še bolj izpostavlja problem. To ni več samo vprašanje zasebnosti, temveč postaja vse večja ovira za podjetja in razvijalce v EU, ki so odrezani od zadnjih dosežkov in naprednih zmogljivosti umetne inteligence. V kolikor ne uporabljajo trikov. Nedostop do najnovejših modelov, pa tudi omejitve pri uporabi procesne moči, zaradi geografske blokade, pomenijo, da bodo evropska podjetja kmalu prisiljena iskati bolj odprta okolja za razvoj.
Situacija je izjemno podobna kot pri avtonomni vožnji. Medtem ko se v Kaliforniji Tesle že rutinsko vozijo avtonomno s pomočjo FSD (Full Self-Driving), evropski novinarji na obiskih v ZDA ne morejo verjeti, kako daleč je tehnologija napredovala. Na drugi strani pa smo v EU glede tovrstnih tehnologij še vedno ujeti pod “kamnom”. Stroge regulacije in okorni predpisi upočasnjujejo napredek in implementacijo, kar pomeni, da so evropski potrošniki in podjetja prikrajšani za najnovejše inovacije. Ta razkorak samo potrjuje tisto, kar mnogi že nekaj časa opozarjajo – EU že danes vsaj 10 let zaostaja za svetovnimi voditelji na področju tehnološkega razvoja.
Če se zakonodaja v EU ne prilagodi, bi to lahko pomenilo resno tveganje za evropsko konkurenčnost. Kje bo potekal prihodnji razvoj umetne inteligence? Verjetno ne tukaj.
