Umetna inteligenca obljublja hitre odgovore, vendar hkrati izsušuje spletne strani prometa in prihodkov. Preberite, kako se založniki borijo za preživetje in ali obstaja upanje za odprti splet.
Predstavljajte si, da ste na pokopališču, kjer stoji nagrobnik z napisom “World Wide Web, 1989–2025“. Zveni kot pretiravanje? Morda ne. Ko je The Economist julija 2025 objavil članek z naslovom “AI is killing the web. Can anything save it?”, je sprožil val razprav o tem, ali umetna inteligenca resnično pokopava internet, kot ga poznamo. Namesto da bi klikali po straneh, zdaj vprašamo klepetalne robote, kot je ChatGPT, in dobimo odgovore brez obiska izvirnih virov. To je udobno za nas, a katastrofa za ustvarjalce vsebin. Z malo ironije: ali bo splet preživel, ali pa bo postal muzejski eksponat, poln oglasov in robotov?
Kako umetna inteligenca spreminja iskanje in brskanje
Umetna inteligenca je revolucionirala način, kako iščemo informacije. Namesto klasičnih iskalnikov, kot je Google, zdaj uporabljamo AI-povzetke, ki nam ponudijo hitre odgovore na vrhu strani. Po podatkih Pew Research Center iz julija 2025 so uporabniki, ki vidijo AI-povzetek, kliknili na povezave le v 8 odstotkih primerov, v primerjavi z 15 odstotki brez povzetka. Še več, v 26 odstotkih primerov so uporabniki preprosto končali brskanje, ko so videli povzetek – kar je 10 odstotkov več kot brez njega.
Google je maja 2025 predstavil AI Mode, ki ustvarja mini članke iz več virov, brez da bi uporabnik moral obiskati spletne strani. To je priročno, a ironično: iskalnik, ki je zgradil imperij na usmerjanju prometa, zdaj ta promet krade. Po ocenah Forbesa lahko AI-povzetki povzročijo padec organskega prometa za 15 do 64 odstotkov, odvisno od panoge. Založniki, kot je Financial Times, poročajo o 25- do 30-odstotnem padcu prometa iz iskalnikov, medtem ko DMG Media beleži celo do 89-odstotni padec klikov zaradi AI-povzetkov.
Na družbenih omrežjih, kot je X, uporabniki tarnajo, da je internet postal “mreža botov, ki govorijo z boti”. Eden od tvitov pravi: “AI uničuje internet. Instagram je poln AI-generirane smeti, polovica ljudi na Twitterju pa so boti.” Drugi dodaja: “Iskalniki in socialna omrežja so zajeli internet in ga ubili.” To ni samo pritoževanje – gre za resnično krizo izvirnosti.
Ekonomski udarec: od oglasov do propada
Ekonomija spleta temelji na prometu: več klikov pomeni več oglasov in prihodkov. AI pa to ravnotežje ruši. Kot piše NPR julija 2025, so strani kot CNN izgubile okoli 30 odstotkov prometa, Business Insider in HuffPost pa celo 40 odstotkov. Matthew Prince, direktor Cloudflarea, je v The Economistu opisal paniko med medijskimi šefi: “Mislil sem, da gre za Severno Korejo, oni pa so rekli: ‘Ne, gre za AI.'”
Blogerji in manjši založniki so najbolj prizadeti. Potovalni blog Dangerous Business poroča o padcu prometa zaradi Googlovih sprememb in AI, kar ogroža njihovo preživetje. Ironija? AI se uči iz teh strani, jih pa hkrati izsušuje. Kot pravi Klaudia Jaźwińska iz univerze Columbia: “To je faustovska kupčija za založnike.”
Tveganja: halucinacije, pristranskost in mrtvi internet
AI ni popoln. Apple in Google sta morala popravljati napake, kot je lažna novica o tem, da je Rafael Nadal priznal, da je gej, ali primeri, kjer so AI klepetalniki spodbujali samomore. BBC opozarja na “mehurčke” in ponavljanje pričakovanih informacij, kar lahko vodi v manj raznolikosti.
Na X se širi “teorija mrtvega interneta”: “ChatGPT in AI agenti so uničili izvirnost. Vse interakcije so polne generirane smeti.” Ljudje se vračajo k resničnim interakcijam, medtem ko splet postaja poln avtomatizirane vsebine.
Ali obstaja rešitev? Prilagajanje, tožbe in novi modeli
Založniki se ne predajajo. Nekateri, kot The New York Times, tožijo AI podjetja zaradi kršenja avtorskih pravic, drugi pa sklepajo licenčne pogodbe – na primer News Corp. in Axel Springer z Meta. Guardian in Financial Times razvijata lastne AI orodja, ki uporabljajo samo njihove vsebine.
Cloudflare predlaga “plačaj za indeksiranje”, kjer AI boti plačajo za dostop do vsebin. BBC blokira AI pajke, a ni vedno uspešno. Mnogi se osredotočajo na naročnine, podkaste in novice, da gradijo neposredne odnose z bralci. Kot pravi Helen Havlak iz The Verge: “Podvojujemo naročnine in delamo spletno stran bolj podobno socialnim omrežjem.”
Google trdi, da AI pošilja “bolj kakovosten promet” in da splet raste – vsebina se je povečala za 45 odstotkov v zadnjih dveh letih. A kritiki dvomijo: ali bo dovolj za rešitev odprtega spleta?
Zaključek: je internet mrtev
Umetna inteligenca je kot dvojni meč: olajša življenje, a uničuje temelje spleta. Založniki se borijo z inovacijami, tožbami in novimi modeli, vendar je prihodnost negotova. Morda se bomo vrnili k resničnim knjigam ali pa bo splet postal “strojni splet”, poln robotov. V vsakem primeru je čas za razmislek: ali želimo hitre odgovore ali bogat, raznolik internet?
