Tisti, ki smo s ChatGPT že od prvega dne in ga uporabljamo v vseh mogočih scenarijih, smo z velikim pričakovanjem čakali novo različico GPT-5. V AI-kuluarjih so jo napovedovali kot resničen preboj — skorajda “Oppenheimer moment” umetne inteligence. A prvi vtisi? Precej grenki. Veliko razočaranje GPT-5!
Veliko razočaranje GPT-5! GPT-5 naj bi bil korak proti svetemu gralu — splošni umetni inteligenci (AGI). OpenAI trdi, da je model zdaj “dovolj pameten”, da sam izbere, kako bo rešil nalogo. Torej sam določi “model” delovanja za določeno nalogo. V teoriji lepo, v praksi pa… Če bi šlo za brezplačno verzijo ali tisto za 20 evrov na mesec, bi še razumeli. Toda pri profesionalni naročnini za 200 evrov, kjer so zbrani izkušeni uporabniki, takšen pristop odpira več težav kot rešitev.
Zdaj ChatGPT v vseh plačljivih paketih sam odloča, kateri “notranji” model bo uporabil. Problem? Pri specifičnih nalogah, za katere smo profesionalci ustvarili custom GPT-je, pogosto izbere napačno kombinacijo. Rezultat: odgovori so korak ali dva slabši kot prej.
Izgubljena možnost izbire – Veliko razočaranje GPT-5
Prej smo natančno vedeli, kateri model je najbolj primeren za določen tip naloge. GPT-4.5 Research za slovensko lekturo? Idealno. GPT-4o za generiranje slik? Odlično. GPT-5 pa za lažja vprašanja uporabi manj zmogljiv model, za zahtevnejša pa po lastni presoji preklopi na naprednejšega (npr. o3). Uporabnik pri tem nima vpogleda — niti nadzora.
V uredniških okoljih, kjer so custom GPT-ji del vsakodnevnega delovnega toka, smo včasih v istem pogovoru večkrat zamenjali modele, da smo dobili optimalen rezultat. Zdaj tega luksuza ni več. Zato je – veliko razočaranje GPT-5!
Je to napredek ali le optimizacija strežnikov?
Po nekaj urah uporabe je občutek jasen: GPT-5 je bolj optimizator strežniških virov kot pa nova, revolucionarna inteligenca. OpenAI je očitno želel preprečiti, da bi uporabniki za trivialne naloge po nepotrebnem zagnali najdražje modele. Logično iz poslovnega vidika, manj logično za tiste, ki za naročnino plačujemo stokrat več kot običajen uporabnik.
Resnici na ljubo — API dostop do starih modelov sicer ostaja, a v javni aplikaciji so izginili. In to je problem. Ko ChatGPT sam presodi, kateri model bo uporabil, pogosto izbere manj primerno različico, kot bi jo izbral nekdo, ki točno ve, kaj dela.
Uporaba GPT-5 v trenutni obliki bo po vsej verjetnosti povzročila večji strežniški »load«, saj bodo morali uporabniki — še posebej profesionalci — za enako kakovostne rezultate uporabiti bistveno več promptov kot prej. Ker nimamo več možnosti izbrati optimalnega modela za specifično nalogo, se delo spremeni v zaporedje popravkov, dodatnih navodil in ponovnih poizkusov. Ironično pa prav to pomeni več procesorske porabe, več klicev na strežnike in posledično večjo obremenitev infrastrukture — torej ravno nasprotno od cilja, zaradi katerega je bil uveden ta »poenostavljen« pristop.
Pisanje v središču, a kakovost ni več konsistentna
Večina uporabnikov ChatGPT uporablja za pisanje, raziskave in pripravo dokumentov. A kakovost v specifičnih jezikih, kot je slovenščina, že prej ni bila samoumevna — zdaj pa je še manj. Prej je bil tipičen potek dela jasen: osnutek → slogovna nadgradnja s custom modelom → preverjanje dejstev s fact-checkerjem → lektura. Vsak korak z modelom, ki je bil za to nalogo najboljši.
Zdaj moramo v promptu razlagati, kako naj se model obnaša, da bo sploh izbral pravo “notranjo” arhitekturo. To ni optimizacija — to je dodatno delo.
GPT-5 kot koordinator, ne kot čarovnik
Po treh urah uporabe GPT-5 deluje bolj kot koordinacijski center za obstoječe modele kot pa nova, enotna inteligenca. Ne trdim, da v določenih nalogah ni resnično boljši. Je. A njegova glavna naloga je optimizacija strežniških resursov — in discipliniranje “neumnih” uporabnikov, ki so za recept za palačinke zagnali najdražji model.
Pri generiranju slik se to vidi takoj: GPT-5 se pogosto opira na o3, ki je v tem slabši od GPT-4o. Rezultat? Slike so manj prepričljive, razen če model ročno preklopiš — česar zdaj ne moreš več.
Zaključek: napredni uporabniki niso navdušeni
Za povprečnega uporabnika je GPT-5 verjetno čaroben. Za profesionalca pa je občutek, kot bi mu nekdo vzel orodjarno in mu pustil samo univerzalni ključ. Deluje… ampak počasneje, manj natančno in z več obvozi.
Ali, kot je to povzel eden od dolgoletnih uporabnikov:
»To ni napredek. To je optimizacija strežnikov, preoblečena v inovacijo.«
