Zakaj imamo zastoje na slovenskih avtocestah: ta odgovor te bo zelo presenetil

Število avtomobilov se iz leta v leto sicer povečuje, a ne tako drastično, kot nam želijo prikazati odgovorni. Zakaj imamo zastoje na slovenskih avtocestah? V zadnjem desetletju imamo le nekaj odstotkov več avtomobilov na naših cestah. Vsi pa opažamo, da se zastoji drastično povečujejo. Mnogi menimo, da pravzaprav ne gre toliko za problem infrastrukture, kot gre večinoma za problem upravljanja te infrastrukture.

Slovenske avtoceste so bile zgrajene za hitrost 130 km/h, a realnost je takšna, da večina voznikov vozi hitreje ali počasneje od te omejitve. Omejitev 130 km/h je v razvitih državah prej redkost kot pravilo. Tudi v Nemčiji, kjer poznajo neomejeno hitrost, so omejitve vedno postavljene na 110 km/h, ne 130 km/h. Torej, kje so rešitve, kot jih pozna stroka v tujini? Poizkusil bom odgovoriti zakaj imamo zastoje na slovenskih avtocestah.

1. Preveč hitrosti, premalo nadzora Čeprav je omejitev hitrosti na slovenskih avtocestah postavljena na 130 km/h, veliko voznikov to omejitev presega. Na prehitevalnem pasu lahko opazimo voznike, ki vozijo s hitrostmi tudi nad 160 km/h, medtem ko na voznem pasu vozijo s povprečnimi hitrostmi med 95 in 120 km/h. Velika razlika v hitrostih med tema dvema pasovoma je eden glavnih razlogov za prometne nesreče in posledično zastoje. Prehitra vožnja zmanjšuje reakcijski čas, kar vodi v nevarne situacije, zlasti na bolj obremenjenih odsekih. Več zaviranj in več nepredvidenih dogodkov na cestah povzroča radovedne poglede in zastoje.

Rešitev? Strožji nadzor in višje kazni za prehitro vožnjo. Povišanje kazni bi imelo močan psihološki učinek, saj bi se vozniki zavedali, da tvegajo visoke globe, če prekoračijo dovoljeno hitrost. Kršitve predpisov na avtocesti bi morale imeti enaka merila kot kršitve hitrosti v urbanem okolju in enake kazni. Povišanje glob bi marsikoga odvrnilo od prekomerne hitrosti, kar bi izboljšalo splošno varnost in tekočnost prometa. Razlika v hitrostih med prehitevalnim in voznim pasom bi se zmanjšala, s tem pa bi upadlo število incidentov.

2. Zmanjšanje omejitve hitrosti na avtocestah na 110 km/h Marsikdo bi pomislil, da bi znižanje omejitve hitrosti iz 130 km/h na 110 km/h samo še dodatno upočasnilo promet. A raziskave kažejo drugače. Nižja hitrost bi zmanjšala razliko med hitrostmi na voznem in prehitevalnem pasu, kar bi preprečilo nevarna prehitevanja in zmanjšalo število nesreč. Bolj enakomerna hitrost bi omogočila bolj gladek tok prometa in zmanjšala število nenadnih zaviranj, ki pogosto vodijo do verižnih nesreč in zastojev.

Statistike kažejo, da je prekomerna hitrost eden izmed glavnih vzrokov za prometne nesreče, kar posledično vodi do prometnih zastojev. Slovenska policija in Agencija za varnost prometa navajata, da so na avtocestah pogoste prometne nesreče povezane z neprilagojeno hitrostjo, nespoštovanjem varnostne razdalje in nepravilnimi premiki med pasovi. Vse to povečuje možnost nesreč in upočasnitev prometa, saj vsak dogodek na avtocesti (tudi manjša nesreča ali okvara vozila) vodi v začasno zaprtje pasov ali celo popolno ustavitev prometa.

• Nizozemska: Ena najbolj znanih držav, ki je znižala omejitev hitrosti na avtocestah, je Nizozemska. Leta 2020 so na večini avtocest znižali dnevno omejitev hitrosti s 130 km/h na 100 km/h. Namen tega ukrepa je bil zmanjšati emisije, vendar so opazili tudi izboljšanje pretočnosti prometa in manj nesreč zaradi bolj enakomerne hitrosti.
• Švedska: Švedska, znana po svojem pristopu “Vision Zero” k prometni varnosti, je na določenih nevarnih odsekih avtocest omejila hitrost na 110 km/h. To je bistveno zmanjšalo število smrtnih nesreč.
• Estonija: Za celotno državo velja omejitev 110 km/h.
• Hrvaška: Isterski avtocestni križ ima omejitev hitrosti 110 km/h.

3. Psihološki triki za varnejšo vožnjo Zanimiva rešitev, ki jo uporabljajo nekatere države, na primer Italija, je uporaba višjih ograj ob straneh cest, kar ustvari »tunelski učinek«. Ta učinek voznike podzavestno sili k zmanjšanju hitrosti, saj se počutijo bolj utesnjeno in previdno. Višje ograje omejijo vidno polje in vozniki samodejno prilagodijo hitrost, kar vodi v bolj tekoč in predvidljiv promet.

Investicija v izboljšanje cestne infrastrukture, kot so višje ograje na problematičnih odsekih, bi bila učinkovit ukrep za zmanjšanje hitrostnih razlik in izboljšanje varnosti. Zasaditev zelenih pasov med voznimi pasovi je prav tako odlična rešitev, ki lahko zmanjša hitrost voznikov tudi za več kot 10 %.

• Francija: Na določenih avtocestah v Franciji so uvedli višje ograje, da bi ustvarili občutek ožjega prostora. To je zmanjšalo hitrost vožnje in izboljšalo pretočnost, saj vozniki vozijo bolj previdno in enakomerno.
• Nemčija: Na avtocestah z omejitvijo hitrosti in nevarnimi ovinki so nemški inženirji postavili višje ograje, ki voznike spodbujajo k počasnejši vožnji, kar zmanjšuje tveganje za nesreče in povečuje varnost.
• Italija: Večina avocest je opremljenih z dodatkom za povišanje ograje, ki je viden tudi takoj, če se zapeljete iz Slovenije v smeri Benetk.

  

4. Delovišča in učinek radovednosti Verjetno ste že večkrat obtičali v zastoju zaradi gradbenih del na avtocesti. Delovišča predstavljajo eno največjih ovir za tekoč promet, saj voznikom zmanjšujejo preglednost in povzročajo nenadno zaviranje. Pogosto pa zastoji niso posledica dejanskega zaprtja ceste, temveč »učinka radovednosti« – vozniki upočasnijo, da bi videli, kaj se dogaja na gradbišču. To radovedno opazovanje povzroča nepotrebne zastoje in motnje v prometu.

Ena izmed rešitev je uvedba visokih pregrad, ki popolnoma ločijo delovišča od vozišča. Te pregrade zmanjšajo motnje in preprečijo radovedno vožnjo. Bolj varni delovni pogoji in manj motenj za voznike bi zmanjšali število zastojev in omogočili tekoč promet ob gradbiščih. Dela bi se morala izvajati v nočnih urah, ko je promet manj gost. Logistično pa je to celo lažje kot »hlajenje« delavcev v posebnih kontejnerjih.

• Avstrija: Na avstrijskih avtocestah so pri deloviščih uvedli visoke pregrade, ki ločujejo delovišča od vozišča. Te pregrade preprečujejo “učinek radovednosti,” kar zmanjša nepotrebno upočasnjevanje prometa in s tem zastoje.
• Švica: Tudi v Švici so uvedli pregrade ob deloviščih na avtocestah, da bi zmanjšali radovedno vožnjo in izboljšali prometni tok. Rezultati so pokazali manj zastojev in varnejše delovne pogoje za delavce.

5. Višje kazni, boljši učinek Višje kazni so eden najmočnejših psiholoških dejavnikov, ki vplivajo na obnašanje voznikov. Povišanje kazni za prehitro vožnjo, zlasti na avtocestah in deloviščih, bi voznike prisililo k bolj odgovorni in varni vožnji. Bolj strogo kaznovanje prekrškov, kot je prehitra vožnja, bi učinkovito zmanjšalo število nesreč in izboljšalo tekočnost prometa na najbolj obremenjenih cestah.

Sekcijske meritve, ki bi spremljale vsak avto od uvoza na avtocesto do izvoza, bi po ocenah nekaterih strokovnjakov zmanjšale zastoje za 50 %. Konstantno merjenje hitrosti bi voznike prisililo v spoštovanje pravil, kar bi omogočilo, da bi promet tekel s povprečno hitrostjo 100 km/h, s čimer bi država prihranila milijone ur državljanov, ki zdaj stojijo v zastojih.
Tudi ta rešitev bi bila vsekakor cenejša od kakršnih koli posegov v infrastrukturo.

• Švedska: Švedska je znana po svojih prizadevanjih za izboljšanje prometne varnosti. Poleg strožjih kazni so uvedli tudi psihološke ukrepe, kot je postavitev vizualnih signalov, ki voznike opozarjajo na hitrostne prekrške, kar vpliva na njihovo vedenje na cesti.
• Finska: Finska je uvedla zelo stroge kazni za prekrške, pri katerih višina globe temelji na osebnem dohodku voznika. To ima močan psihološki učinek, saj so kazni za premožnejše voznike bistveno višje, kar jih odvrača od nevarnega vedenja v prometu.

6. Tretji pas avtoceste Tretji pas je sicer lepa, a zelo utopična ideja. Težava je, da je slovenska inženirska stroka mostove načrtovala nevarno že za obstoječo avtocestno infrastrukturo in se ni razmišljalo naprej, da bi se nosilne tramove odmaknilo od odstavnega pasu. Tretji pas bi torej pomenil obnovo 70 % obstoječih nadvozov.

Nekateri odseki avtoceste bi omogočili uvedbo tretjega pasu na trenutnem odstavnem pasu, z izdelavo varnostnih niš vsakih 800 metrov. To bi lahko izboljšalo razporeditev prometa, čeprav bi se na nekaterih odsekih tretji pas zožil nazaj na dva. Omejitev hitrosti bi lahko pomagala preprečiti motnje pretočnosti.

Zakaj Slovenija ne potrebuje novih avtocest, potrebuje pa red in kulturo vožnje

Slovenija je finančno šibka ekonomija, ki ni dokončala domače naloge izgradnje vseh potrebnih avtocest. Tudi po končanju teh projektov bo preteklo še veliko časa, da bomo uspeli začeti širitve obstoječega cestnega križa. Potrebna bo menjava vsaj 70 % nadvozov, mostov, podvozov, vkopov itd., kar je misija nemogoče. Slovenija potrebuje predvsem red in kulturo vožnje na avtocestah. To, kako nekulturni vozniki smo Slovenci, vsak občuti ob prečkanju karavanškega predora, ko se kultura vožnje v nekaj kilometrih popolnoma spremeni. Težava niso ceste, težava so večinoma ljudje. Te pa bo že čez nekaj let nadomestila avtonomna vožnja, ki bo močno povečala pretočnost, ki je sedaj v rokah slabih in počasnih reakcij človeških voznikov.

Kaj to pomeni za prihodnost slovenskega prometa? Kombinacija vseh teh ukrepov – od zmanjšanja omejitve hitrosti do strožjega nadzora in izboljšanja cestne infrastrukture – bi lahko dolgoročno izboljšala pretočnost slovenskih cest. Manj nesreč, bolj enakomeren promet in manj nepričakovanih zapor cest bi vodili v bolj tekoč promet, manj zastojev in bolj varne ceste za vse udeležence. Čeprav bi se na prvi pogled lahko zdelo, da bi nekateri ukrepi, kot je zmanjšanje hitrosti, podaljšali čas potovanja, bi v resnici dolgoročno skrajšali čas, ki ga vozniki preživijo v zastojih.

Na koncu je ključ do boljšega prometa v spremembi prometne kulture in doslednem spoštovanju prometnih pravil. Le tako bomo lahko izboljšali pretočnost in varnost na slovenskih cestah ter zmanjšali pogoste zastoje, ki vsem povzročajo veliko preglavic.

Zastoji na slovenskih cestah morda niso preteklost, a z učinkovitim izvajanjem teh ukrepov se lahko približamo boljši, varnejši in tekoči prometni prihodnosti. Oziorma spet nazaj dobimo svoje ceste in čas, ki ga sedaj izgubljamo. Kot vedno pa dodam. Ni potrebno delati bolj trdo, temveč bolj pametno.