Električni avtomobili so prihodnost, vendar le pod enim pogojem – da postanejo dostopni in praktični. Zakaj torej avtomobilski proizvajalci še vedno ustvarjajo "polovične" rešitve, ki frustrirajo uporabnike? In zakaj govorijo o "drugem" avtomobilu ter s tem ubijajo e-mobilnost? Zakaj si uporabniki želijo pravega električnega avtomobila!
Zakaj si uporabniki želijo pravega električnega avtomobila, med tem ko evropski avtomobilski proizvajalci vztrajno promovirajo idejo električnega avtomobila kot “drugega” avtomobila za gospodinjstvo – manjšega, omejenega in nepopolnega. Toda takšen pristop spregleda bistveno potrebo sodobnih uporabnikov: električni avto mora biti vsestranski in brezkompromisen. Konec koncev avto ni samo prevozno sredstvo. Je simbol svobode – svobode, da se brezskrbno odpravimo na pot, naj bo ta kratka ali dolga.
Če je svoboda omejena, bodo uporabniki občutili omejitve in s produktom ne bodo zadovoljni.
Ključne lastnosti pravega električnega avtomobila
Če želimo električni avto, ki je resnično uporaben, mora izpolnjevati določene tehnične zahteve. Brez njih je težko govoriti o praktični vrednosti. Tukaj je osnovni seznam:
- Kapaciteta baterije: Vsaj 60 kWh (uporabna, neto). To zagotavlja doseg okoli 400 km, kar je minimum za udobno vožnjo brez stalnega iskanja polnilnic. S takšno baterijo lahko prevozite 300 km na avtocesti.
- Hitro polnjenje: Minimalna moč polnjenja 150 kW, da lahko avto v 20–30 minutah pridobi dovolj energije za 300 km vožnje. Na trgu ne bi smele biti ponudbe s počasnejšim polnjenjem. Leta 2025 to mora postati standard, tudi pri t. i. mestnih avtomobilih.
- Poraba energije: Do 20 kWh na 100 km pri avtocestni hitrosti (120 km/h), kar zagotavlja energetsko učinkovitost in znižuje stroške polnjenja. Avtomobili morajo staviti na aerodinamiko in zmanjševanje teže, česar evropski proizvajalci še ne počnejo.
Avtomobili, ki ne izpolnjujejo teh kriterijev, so lahko videti obetavni na papirju, a v resničnem življenju razočarajo. Na primer, Renault 5 v osnovni različici, ki ne omogoča hitrega DC polnjenja, je lep primer, kako proizvajalci podcenjujejo uporabnike. Električni avto, ki potrebuje ure za polnjenje, preprosto ni praktičen. Prav tako je nesprejemljiva zmanjšana moč polnjenja, kot je 6 kW namesto 11 kW pri mestnih avtomobilih. Želeli pa bi si več avtomobilov z možnostjo polnjenja z 22 kW, kar sta omogočala Zoe in BMW i3.
Zakaj proizvajalci ne razumejo uporabnikov?
Evropski proizvajalci pogosto trdijo, da je cena največja ovira za razvoj boljših električnih vozil. Toda ta izgovor je že zastarel. Tesla Model 3, tudi v osnovni različici (Standard Range), je dokaz, da je mogoče ponuditi kakovosten električni avto za razumno ceno. Cena vstopnega modela Tesle je 39.900 evrov (preračunano okoli 43.000 USD), kar je sicer relativno visok znesek, a hkrati merilo, ki ga mora doseči evropska industrija.
Za ta denar bi morali evropski proizvajalci ponuditi primerljive produkte ali pa cenejše, ki bi imeli dodatne atribute, kot je Tesla Supercharger network in FSD računalnik v vsakem avtomobilu.
Rešitev: Avtomobili, primerljivi s Teslo, morajo biti 10.000 evrov cenejši, če želijo konkurirati. Zakaj? Tesla ponuja:
- Dostop do Supercharger mreže, ki omogoča hitra in zanesljiva polnjenja.
- Napreden programski sistem, ki ne zahteva dodatnega plačila za osnovne funkcije.
- Učinkovitost, ki konkurenco pušča daleč zadaj.
Evropski proizvajalci bi morali ustvariti vozila z enakimi specifikacijami, a brez dodatkov, kot so mreže polnilnic ali napredne funkcije avtonomne vožnje (FSD), in jih ponuditi za okoli 30.900 evrov. To je realna cena, ki bi omogočila množično dostopnost kakovostnih električnih avtomobilov.
Kje proizvajalci še posebej razočarajo?
- Prepočasno polnjenje: Veliko avtomobilov na trgu še vedno ne dosega polnilne moči 150 kW. Primeri: Renault 5, Citroën e-C3 in drugi. Tudi Volkswagen ID.3 pri osnovnih modelih ostaja na omejitvah, ki preprosto niso več konkurenčne.
- Premajhna baterija: Številni modeli, kot so Renault 5 in Opel e-Corsa, ponujajo baterije z zmogljivostmi pod 50 kWh, kar pomeni mešan doseg okoli 300 km. To je sprejemljivo samo za mestno vožnjo, ne pa za avto, ki naj bi bil uporaben na daljših poteh.
- Obljube brez kritja: Številni modeli oglašujejo dosege, ki so daleč od resničnih številk v vsakdanjih razmerah. Na primer, Peugeot e-208 oglašuje doseg več kot 400 km, a pri avtocestni hitrosti realno doseže okoli 250 km.
Ali je rešitev blizu?
Prihodnost ni brezupna. Kitajski proizvajalci, kot so NIO, Xpeng in Zeekr, ponujajo zanimive izdelke, ki bi lahko prisilili evropske konkurente k izboljšanju strategij. Na obzorju so tudi novi modeli Volkswagna, ki obljubljajo boljšo zmogljivost in dostopnost. Ključno vprašanje pa ostaja: bodo ti avtomobili dostopni širokemu krogu potrošnikov?
Ključna je družinska niša!
Trenutno aktivna štiričlanska družina nima možnosti vstopa v e-mobilnost pod 50.000 evri. Prvi uporaben avtomobil je KGM Torres (35.000 evrov), sledita mu Tesla Y (45.000 evrov) in ID.7 karavan – slednji je po vsej verjetnosti najboljši evropski električni avto, vendar zgrešen zaradi svoje cenovne politike.
BMW bi po mojem mnenju serijo 5 v električni izvedbi moral ponujati za ceno motorja 520d. Tudi Mercedes-Benz z modelom EQE ni dosegel primerljivosti cene s serijo E. Prav luksuzne znamke bi lahko bile tiste, ki bi cene bolj poravnale.
Zaključek: Čas za spremembe
Če evropski proizvajalci želijo ostati konkurenčni, bodo morali prisluhniti uporabnikom in nehati ustvarjati “polovične” rešitve. Trg jasno zahteva električne avtomobile, ki niso le drugi avto, ampak glavni družinski avto – in to brez kompromisov.
Smo na prelomnici. Bodo evropski proizvajalci končno razumeli, kaj si uporabniki resnično želijo? Ali pa bo Tesla še naprej kraljevala kot edina prava izbira za tiste, ki iščejo kakovosten električni avto?
