Nič nenavadnega ni, da se luksuzne dobrine prodajajo po zelo visokih cenah. Toda kako je mogoče, da je za prestižno uro treba odšteti enako količino denarja kot za športni avto?
Če se tudi vi že nekaj časa ukvarjate s tem vprašanjem, smo vam olajšali delo. Odločili smo se namreč, da poiščemo razloge za astronomske cene zapestnega nakita. Kaj torej dela ure tako drage in ali so res precenjene?
Raziskave in razvoj
Medtem ko je proizvodnja večine stvari avtomatizirana, pa prestižne ure izdelujejo ročno. Končni izdelek prestane več faz izdelave in je plod številnih testiranj. S tem, ko kupite uro, prav tako prispevate denar za trdo delo proizvajalcev.
Pribitek
Apple je razkril, da je za proizvodnjo enega primerka ure Apple Watch namenil 81,20 dolarja, v redni prodaji pa je bilo zanjo v ZDA treba odšteti 349 dolarjev. Ceni izdelovanja je dodan še pribitek, katerega višina je odvisna predvsem od prestižnosti blagovne znamke.
Omejena količina
Vrhunski proizvajalci ur svoje izdelke izdajajo v omejeni količini, saj skrbijo za to, da ponudba ne presega povpraševanja. Na ta način potrošnikom vsilijo prepričanje, da se ure uvrščajo med luksuzne dobrine, do katerih je mnogim dostop onemogočen.
Luksuz
Ure so bile nekoč namenjene prikazovanju časa. Danes se zaradi razvoja moderne tehnologije uporabljajo kot kos nakita. Ugotovimo lahko, da igrajo vlogo statusnega simbola. Nekatere blagovne znamke namreč že s svojim imenom pričarajo luksuz.
Gravitacija
Številne visokokakovostne ure imajo tehnologijo “tourbillon”, ki jo je leta 1795 razvil Abraham-Louis Brequet. Ta naj bi pripomogla k zmanjšanju vpliva gravitacije na uro, danes pa jo proizvajalci pri izdelovanju ur uporabljajo zaradi tradicije.
Kremen
Ure iz kremena imajo elektronski motor, ki ga pogaja električni tok, ki teče skozi kremenov kristal. Proizvodnja takšne vrste ur je mnogo bolj preprosta od proizvodnje mehanskih ur. Swatch je z lansiranjem ur iz kremena postal največje podjetje v urarski industriji na svetu.
Dodatni viri napajanja
Medtem ko se kremenova ura zanaša na baterijo, pa mehanično uro poganja gonilna vzmet, ki jo je vsakih nekaj dni treba naviti. Mnoge mehanične ure zato izkoriščajo še rezervne vire energije, ki prispevajo k višji ceni.
Veblenovo blago
Ekonomist Thorstein Veblen je v svoji knjigi The Theory of the Leisure Class, ki je bila izdana davnega leta 1899, definiral posebno vrsto dobrin, ki jih danes poznamo kot “Veblenovo blago”. Značilnost teh je, da se povpraševanje po njih veča z višanjem cene. Sem spadajo tudi ure.
