Smarttelefoner kan gjøre underverker, men de koster en formue når de går tom for batteri. Mye er allerede sagt om sistnevnte, men med fremkomsten av litium-ion-batterier som finnes i de fleste smarttelefoner, har ting endret seg betraktelig. Tidligere regler har blitt overflødige, når gode vaner har blitt dårlige. Det er også en misforståelse at vi ikke lenger trenger å bekymre oss for batteriet. La oss se hvilke bud som gjelder for dem i dag og hva som er oppskriften på deres lange liv.
Čeprav baterije niso prva stvar, ki nam pade na pamet ob misli na smarttelefoner, pa te ostajajo njihov prepotreben kisik ter hkrati največji prijatelj in sovražnik. Daljša doba baterije je zato tema, ki vseskozi oblega svet mobilnih naprav in obstaja sto načinov, kako jo doseči.
Od očitnih, da z razpoložljivo kapaciteto ne razmetava s pretirano uporabo aplikacije Facebook, igranjem Candy Crusha ter nenehno aktivnim Wi-Fi in GPS signalom, obstajajo okvirne smernice, ki bodo vašo Li-Ionsko baterijo ohranjale čilo in zdravo. Poglejmo si jih.
Spominski efekt
Baterije niso večne, tudi litij-ionske ne. So pa velikanski napredek glede na nikelj-kadmijeve in nikelj-metal hidridne, v prvi vrsti zato, ker nimajo t.i. spominskega efekta, ki ga najbolje okarakterizira tisto obvezno 16-urno polnjenje ob nakupu novega mobilnika. Ta je bil dolgo glavna skrb, a pri današnjih baterijah za ”modre” naprave je malce drugače. Za razliko od ”antičnih” baterij so namreč Li-Ionske odporne na padec kapacitet, saj obratujejo na cikle polnjenja, zato ni treba čakati, da se popolnoma izpraznijo (če ima baterija npr. 300 ciklov polnjenja iz praznega stanja do 100 %, taista baterija zmore okoli 500 ciklov polnjenja s kapaciteto med 20 in 95 %), preden jih zopet nahranimo z elektriko. Li-Ionske baterije namreč ne marajo, da morajo iti v živ rob. Raje imajo, da se spraznijo le delno in se po malem krepčajo, ne pa da čakajo, da imajo luknjo v želodcu. Napajajo naj se, ne zato ker jim kruli, pač pa zato, da jim sploh ne bo. Kljub temu se padanju kapacitete tudi moderne baterije ne morejo povsem izogniti, a to ni posledica spominskega efekta, pač pa aldring.
Da bo kar najdlje mlada po srcu zato priporočamo, da jo, kolikor je le mogoče, vzdržujete nad 50% in ne hodite v ekstreme. Popolno izpraznjenje ji bo namreč naredilo več škode kot koristi, saj ji bo skrajšalo življenjsko dobo (glej primer s cikli zgoraj). Resda imamo to prakso v krvi, a do čistega dna je koristno iti le enkrat mesečno (zaradi kalibracije/umerjanja). Odsvetujemo tudi polnjenje do živega roba (100%), sploh, ker se vse polnilci še ne izklopijo sami, ko baterija popolnoma obnovi svoje moči (to vodi v pregrevanje). Zato napravo odklopite malo pred ciljem. To bo tudi bolj optimalno za delovanje mobilnika, saj je ta na vrhuncu moči ko je med 40 in 80%.
Efekt vročine
Staremu tipu baterij se imamo zahvaliti, da nehote načenjamo zdravje naši moderni bateriji. Toda ta slaba navada ni najhujši sovražnik Li-Ionske baterije. Vročina je. Baterija bo namreč izgubljala svojo kapaciteto precej hitreje, ko se bo nastavljala vročim sončnim žarkom, kot če bi ta čas prebila v senci. In to ne glede na to ali je medtem telefon v uporabi ali ne.
Poglejmo številke. Pri 0 stopinjah Celzija bo na letni ravni baterija izgubila približno 6% maksimalne kapacitete, pri 25 stopinjah bo odstotek poskočil že na 20%, pri 40 stopinjah pa kar na 35%. To seveda ne pomeni, da ji ustreza le bivanje v hladilniku, je pa priporočljivo, da telefona po nepotrebnem ne pražite na soncu. Vsekakor ga ne puščajte v razbeljenem avtomobilu ali na plaži direktno izpostavljenega soncu.
Efekt brezžičnega polnjenja
Brezžično polnjenje je izredno priročno, a prihaja s ceno. Ob tovrstnem polnjenju namreč baterijo doleti(jo) vročinski wi-fi val(ovi), kar pomeni varmer opp, ki ji škoduje enako kot vroči sončni žarki.
Kadar je kombinacija obojega, pa je situacija še toliko slabša. Zato se tej sicer super opciji izogibajte kolikor je le mogoče in v normalnih okoliščinah polniti raje preko kabla.
LES MER: 5 myter avslørt om lading av smarttelefonen din
Neaktivnost oz. zamrznjena uporaba
V kolikor ste se odločili, da naprave z li-Ionsko baterijo ne boste uporabljali dalj časa, ni važno samo, da jo shranite nekje na suhem in pri normalni, sobni temperaturi, stran od virov toplote in kovinskih predmetov, ampak tudi, da jo na počitek pošljete 40% napolnjeno. Vse klasične baterije se namreč sčasoma same od sebe spraznijo in lastna potrošnja je vzrok, da čisto prazne ni modro dati v hrambo. Ob popolni izčrpanosti namreč začnejo najedati samo sebe, postanejo nestabilne in se v končni fazi, če in ko dosežejo dno, tudi samouničijo (to storijo v primeru, ko bi lahko polnjenje po več mesecih neuporabe povzročilo ”eksplozijo”).
Da tovrsten scenarij preprečite, jo vsake toliko časa napolnite nekje do polovice. Saj ne, da Li-Ionska baterija ”krvavi”, a na mesečni ravni vseeno izgublja od 5-10% moči, kar pomeni, da občasno polnjenje ne bi smelo biti prevelika obveza.
Polnjenje ”Speedy Gonzales”
Veliko novih telefonov ima opcijo hitrega polnjenja. Čeprav je ta funkcija že marsikomu rešila življenje, pa terja svoj davek. Podobno kot hitra hrana vpliva na ljudi, tudi hurtiglading škodno vpliva na baterijo. Li-Ionske baterije namreč živijo najdlje, če jih pitamo z nizkimi in konsistentnimi hitrostmi, kar pa hitro polnjenje ni.
H sreči se z ”junk foodom” pri tem načinu ”prehranjevanja” bašejo le v prvem ciklu polnjenja, telefoni in polnilci pa so tudi dovolj pametni, da uporabijo ekstra voltažo le, ko je to koristno. Zato škoda ni tako zelo velika, kot ste morda dobili vtis. A če se vam ne mudi, vseeno priporočamo, da bateriji pustite, da se napolni v miru in da električne energije ne zmeče vase.
