I Slovenia er de første skredinformasjonstavlene satt opp i de julianske alpene. Antall besøkende til fjellet om vinteren har vokst dramatisk de siste årene. Mange av dem er ganske modige og ikke bare ekstreme idrettsutøvere. Alpinister, turgåere, truger, turskiløpere, frikjørere drar til åsene om vinteren, og småbarnsfamilier er blant dem. Men fjell er farlige. Spesielt i en tid da åsene er hvitkalkede og snøskredfaren lurer på dem. Altfor ofte ignorerer vi denne faren, og sier at den ikke kan skje oss lenger. Derfor vet vi ikke hva vi skal gjøre hvis vi faktisk blir overrasket av et snøskred. Disse brettene kan redde livet ditt!
Nevarnost proženja snežnih plazov je v zimah, bogatih s snegom, velika. A to predvsem zadnja leta ne ustavi številnih obiskovalcev gora, da se tudi v zimskih mesecih množično ne bi podali v hribe. Kolikor je pozimi narava nevarna, je namreč tudi privlačna in s pobeljenimi vrhovi kot sirena vabi v objem. Obiskovalci pa so pogosto naivni in niso pripravljeni na pasti, ki jih skriva narava. Snežni plazovi predstavljajo resno grožnjo, ki pa se je vse premalo zavedamo. Zato so člani ljubljanskega športnega društva Freeapproved v sodelovanju s športno trgovino ActionMama na najbolj obiskanih izhodiščnih točkah za zimske izlete v Triglavskem narodnem parku namestili plazovne informacijske table.
Prvi sta zrasli na Pokljuki (na Rudnem polju), kmalu jima sledijo še tri take table, in sicer v dolinah Tamar in Krma og na smučišču Vogel. Z njimi želijo dvigniti raven ozaveščenost zimskih obiskovalcev gora ter jim omogočiti prepoznavanje plazovne nevarnosti.
LES MER: Triglav er ikke lenger 2864 meter høy! I følge det nye tiltaket...
Anže Čokl, alpinist, alpinistični inštruktor, snemalec, fotograf, govornik, inženir, potapljač, pilot, večni avanturist ter alfa in omega projekta, je o akciji dejal: ”S postavitvijo plazovnih informacijskih tabel želimo povečati varnost obiskovalcev, zmanjšati število nesreč in s tem tudi posredovanj članov gorske reševalne službe, ki v plazovitih razmerah še bolj kot sicer ogrožajo svoje življenje.”
Og kaj piše na plazovnih informacijskih tablah? Na njih lahko preberemo, v katerih okoliščinah se snežni plaz sproži in kako lahko sami prepoznamo plazovno nevarnost. Poznavanje okoliščin za nastanek snežnih plazov ter opazovanje okolice med gibanjem v gorah namreč pomembno zmanjšata ogroženost pohodnikov, alpinistov, turnih smučarjev. Tovrstno znanje je lahko ločnica med življenjem in smrtjo. Na tabli je nameščena tudi naprava za preverjanje delovanja lavinske žolne.
Freeapproved si bo prizadeval, da bi plazovne informacijske table v prihodnje postavili tudi na drugih priljubljenih slovenskih gorskih zimskih izhodiščih.
“Snežni plaz je najbolj zahrbtna zimska nevarnost v gorah. Ogrozi nas lahko med hojo, sankanjem, smučanjem ali vožnjo z avtomobilom in to po zasavskih travnikih ali po najbolj strmih gorskih stenah, podnevi in ponoči, v soncu in megli. Najboljša zaščita pred snežnim plazom je poznavanje snežnih razmer, v katerih se lahko sproži snežni plaz, in prepoznavanje znakov nevarnosti na izletu. S plazovnimi informacijskimi tablami želimo delček znanja ponuditi tudi manj izkušenim obiskovalcem gora,” razlaga geolog Jaka Ortnar.
Galerija – zrasle prve plazovne informacijske table v Julijskih Alpah:
Mer informasjon:
anzecokl.com
