Kia pro_cee`d test - det perfekta utseendet på en sportcoupé

Kia v Evropi od leta 2007, približno takrat ko je Volkswagnu izmaknila glavnega oblikovalca Petra Schreyerja, uživa velik poslovni uspeh, začel pa ga je ravno model v vprašanju – (pro_)cee`d. V tem času so tako na naših tleh prodali, že več kot 10 tisoč primerkov modela, ki se ga je prijel vzdevek korejski golf, kar zgovorno priča o uspešnosti tega modela in znamke pri nas.

No pred kratkim pa je prišel čas za zamenjavo modela in ta je bil pred zelo težko nalogo, stopiti v velike čevlje predhodnika. Ker elementa presenečenja Korejci niso imeli več, so se zadeve lotili veliko bolj premišljeno, ampak nič manj ambiciozno kot prvič.

Oblikovno so tako petvratnemu ceed´u kot njegovi trivratni-kupe različici nadeli še bolj moderno podobo, kjer so spremembe osredotočene predvsem na izgled nosu, kjer prevladujejo LED varselljus, večja količina kroma in značilno oblikovana maska, ki zasleduje usta zveri. Na boku je sprememb manj, ampak roko na srce, niti niso bile potrebne, osvežen pa je tudi zadek, ki za razliko od nosu ni dobil dodatnega kroma, ampak vstavke iz plastike, ki imajo nalogo zaključek narediti bolj športen.

Prav videz je eden glavnih adutov cee’da in če že v kombilimuzinski različici zgleda moderno in športno, potem lahko zapišemo, da kot kupe z 40 milimetrov nižjo silhueto in kupejevskim zadkom iuzgleda že skoraj strupeno. Da ne bo pomote, to ni kupe, ampak gre tako kot pri npr. renault meganu za trivratno različico modela, ki so ji pač zaradi imidža nadeli ime – kupejevska.

Prostornost v kabini je pohvalno enaka kot pri petvratnem modelu, nekoliko težji je le dostop v drugo vrsto, oviro predstavljajo dolga vrata, zaradi česar je na ozkih parkiriščih vstopanje v in iz vozila lahko naporno. Pohvaliti pa moramo podajalce pasu, ki so zaradi prej omenjenih vrat zelo dobrodošli. Tudi trunk är med 380 liter identičen, če podremo zadnjo klop, dobimo 1.225 litrov prostora, kar je za “kupeja” več kot solidno. Kvečjemu povprečna pa je preglednost vstran in nazaj, ampak to pesti tudi večino konkurentov.

Hvalimo tudi ergonomijo in kakovost materialov (tudi dolgočasne črne plastike) med poplavo opremskih paketov pa tudi založenost z opremo petega po vrsti – LX vision. Je pa treba biti ob nakupu previden, saj je dvobmočna klima serijska šele v četrtem, tempomat in parkirni senzorji zadaj ter celo bluetooth pa šele v petem (testnikovem) paketu opreme. Kupcem je v še bolje založenih pro cee’dih na voljo še velik ekran na dotik z navigacijo, pa sistem za samodejno parkiranje vozila, električno ogrevan volanski obroč, … , ne pa tudi nekateri najbolj napredni sistemi, ki vse pogosteje postajajo standard v golfovem razredu, kot sta radarski tempomat in sistem za samodejno zaviranje.

Paleto motorjev si kot je bilo za pričakovati deli s cee`dom, kar pomeni zgolj atmosferska bencinca in dva dizelska agregata. Testnika je poganjal zmogljivejši 1,6-litrski agregat z 94 kilovati moči, ki je pravzaprav najboljši kompromis med ekonomično in dinamično vožnjo. V mrzlih jutrih zna biti glasen, a je na cesti občutno bolj odločen in odziven, kot bencinska motorja. Tako kot pri slednjih, tudi dizlu manjka nekaj moči v spodnjih vrtljajih, a se odkupi s prožnostjo v srednjih. Glede na moč na papirju, ga nekoliko “zmanjka” le pri prehitevanjih pri visokih hitrostih na avtocesti, ko je pač treba poseči po (zgolj) dovolj natančni ročici šest stopenjskega ročnega menjalnika. Prepriča pa poraba, ki je na testu znašala zmernih 6,1 litra, del zaslug za to gre pripisati sistemu ISG, ki na semaforjih ugaša in prižiga motor, ter meri in vozniku prikazuje čas mirovanja vozila.

Se även

Bilar

BMW M5 2025: en hybrid med tung botten

Športni občutki za zelo posrednim volanom ne prepričajo tako kot videz. Za povprečnega voznika je dinamike povsem dovolj, a je podvozje prej kot dirkanju skozi ovinke prilagojeno udobju, neravnine požira precej mehko, vožnja z njim pa ni niti malo naporna, kar govori v prid vsakodnevne uporabe.

Pod črto pa lahko sklenemo, da pro_cee`d kljub takšnemu izgledu ni športnik, in glede na zmogljivo mehaniko škoda, da ni v ponudbi 1,6-litrskega turbobencinskega agregata s 150 kilovati moči, ki je rezerviran za model cee’d GT. Tako motoriziran bi namreč verjetno stal podobno kot “naš” dizelski, le več dinamike in boljše vozne občutke bi ponujal.

Prav Kija je bila ena prvih, ki je v C-segmentu kupcem ponudila LED dnevne luči, ki so sedaj pri cee´du že skoraj standardne. Všečno.

Volan je všečen na pogled in prijeten na otip, vrtenje pa bo zaradi močno ojačanega serva po godu tudi pripadnicam nežnejšega spola. Je pa na njem posutih kar veliko tipk, ki se jih hitro navadiš in so ponoči tudi osvetljene.

Notranjost je praktično identična tisti pri petvratni različici kar pomeni, da je voznikov delovni prostor ukrojen moderno in po meri evropskega kupca. Enako velja tudi za sredinsko konzolo, materiali in izdelava pa sta na visokem nivoju.

V drugi vrsti je glede na mere in zasnovo pričakovano veliko prostora, zmanjkati pa ga zna v bistvu le v predelu glav. Priročen del opreme pa je podajalec varnostnega pasu, ki so zaradi dolgih vrat zelo dobrodošli.

Prtljažnik je z 380 do 1.225 litri identičen cee`dovemu in glede na kupejevsko zasnovo nadpovprečen. Dovolj tudi za družinsko uporabo, le nakladalni rob je visok, odprtina pa relativno majhna.