Vedno več ljudi se zaveda, da je naš planet v nevarnosti. Medtem ko eni samo govorijo, drugi tudi dejansko nekaj počnejo: čistijo plaže, izdelujejo izdelke iz plastike iz oceanov in celo gradijo manjše kmetije in okolju prijazna mesta. Tukaj je 11 navdihujočih zgodb o ljudeh, ki vsak dan delajo čudeže, da bi rešili našo ljubo Zemljo.
Tukaj najdete 11 zgodb o ljudeh, ki so dali našemu planetu drugo možnost.
Želve so se po 20 letih vrnile na čisto plažo v Indiji.
Čudovita plaža v Mumbaju je bila pokrita s smetmi. Pred tem je bila rojstni kraj morskih zelenkastih želv. Zaradi smeti so se te morale preseliti v druge regije. Moški po imenu Afroz Shah je nekega dne prišel na to plažo in jo začel čistiti, kmalu so se mu pridružili prostovoljci. Skupaj so nabrali več kot 5000 kosov smeti, OZN pa je projekt označil kot “največji projekt čiščenja plaže”. To pomlad so se na plažo vrnile želve.
“Cleanman” lahko v 1 uri zbere 28 vrečk smeti.
Moški z imenom Cleanman iz Čeljabinska v Rusiji umazane, s smetmi nasičene predele, gozdove in parke počisti, za sabo pa pusti le dolgo vrsto polnih vrečk za smeti. Njegova aktivnost je dobila zasluženo pozornost, ko so ga pri delu ujeli Nizozemci in vse skupaj zabeležili na videu. Ko so ga vprašali o maski, je dejal, da želi pozornost usmeriti na ekološko vprašanje in ne nase.
Water Wells For Africa
Leta 1994 je bil Kurt Dalin v Malaviju presenečen, ko je zagledal ljudi, ki se borijo za vsako vedro umazane vode, in dekleta, ki so hodila pol dneva, da so na glavi prinesla ogromna vedra vode. Odločil se jim je pomagati: zgradil je vodnjak v najrevnejši in najbolj sušni vasici. To je rešilo prebivalce, ki so bili neprestano žejni in bili tako prisiljeni piti umazano vodo. Projekt je v prvih štirih letih z vodo oskrbel 26.000 ljudi. Deset let pozneje je bilo zgrajenih 76 vodnjakov in ustanovljena je bila neprofitna organizacija Water Wells for Africa. Danes ima dostop do čiste vode v Afriki več kot 300.000 ljudi.
Modne znamke, ki podpirajo okolju prijazna oblačila
Znane modne znamke, kot so Levi’s, NIKE, Zara in drugi že več let promovirajo okolju prijazne ideje. H&M uporablja organski bombaž in ne uporablja naravnega krzna. M&S je odprl tovarne, ki so opremljene tako, da porabijo manj elektrike in vode. Zara ima med drugim v svojih trgovinah koše za ločevanje odpadkov. Levi’s je prva blagovna znamka, ki je izdelalal eko-denim in džins z znakom “Waterless”, kar pomeni, da podjetje med izdelavo teh džinsk varčuje z vodo. Adidas je ustvaril okolju prijazne superge iz odpadkov iz oceana, NIKE pa že od leta 1993 promovira projekt Reuse-A-Shoe. Čevlji so tako reciklirani za gradnjo teniških igrišč in tekalnih stez. Večina podjetij zdaj uporablja vrečke, ki so biorazgradljive v dveh letih.
Droni, ki zdravijo gozdove
Krčenje gozdov počasi uničuje naš planet. Različna podjetja iščejo način, kako bi ponovno obnovila ‘pljuča’ našega planeta. In najbolj uspešni start-upi, ki podpirajo obnovo gozdov, so tisti, ki uporabljajo drone. Ti namreč skenirajo okolje in s pomočjo teh slik je jasno, katera semena so najbolj primerna. Drugi droni jih nato zasejejo. Dron Robin lahko v 18 minutah zasadi 1 hektar dreves in v enem dnevu prešteje 100.000 dreves. Britanski projekt BioCarbon Engineering si je zadal cilj, da bodo do leta 2050 zasadili 500 milijard dreves.
Najbolj ‘zelena’ restavracija na svetu
Kavarna v šoli MUSE v Kaliforniji je prvak med vsemi eko brezplačnimi restavracijami. Ima najvišjo oceno v različnih kriterijih (kakovost hrane, meni, ravnanje z odpadki itd.) in 4 zvezdice. Režiser James Cameron in njegova žena Susy sta restavraciji darovala solarne plošče v obliki sončnic. Šola tako goji lastno sadje in zelenjavo in v letu in pol jim je uspelo zamenjati večino hrane z namenom, da zmanjšajo možnost srčno-žilnih bolezni.
Velika tihooceanska cona smeti
V Tihem oceanu je več kot 100.000 ton smeti. Več znanstvenikov je predlagalo načine, kako bi jih odstranili, a najboljšo idejo je pred šestimi leti imel Boyan Slat, z nekaj izboljšavami pa se je projekt dokončno začel v začetku letošnjega leta. Načrt je, da se v petih letih s pomočjo velikih plavajočih ovir odstrani 50 odstotkov smeti. Zbrane smeti se bodo uporabile za izdelavo stolov, avtomobilskih delov in drugih stvari.
Čevelj, ki raste
Ko je prostovoljec Kenton Lee videl sirote v Keniji, ki nosijo premajhne čevlje ali pa s poškodovanimi stopali hodijo bosi, je prišel na idejo za čevlje, ki rastejo skupaj z otroki. Z uporabo posebnega orodja je mogoče čevelj povečati za 5 številk, kar po navadi zadostuje za 5 do 6 let. Ustvaril je tudi spletno stran, kjer lahko kdorkoli kupi čevlje za otroke po celem svetu.
Družina, ki pridela tono zelenjave za okoliške restavracije
Družina, ki jo vodi Urban Homestead,v Kaliforniji lahko pridela dovolj sadja in zelenjave zase in za lokalne restavracije. Imajo 400 vrst zelenjave, sadja in celo užitnih rož, vsako leto pa pridelajo okoli 3 tone dobrin. Prav tako imajo race, piščance, koze in čebele, zato lahko vedno dobavijo sveža jajca, mleko in med. Na začetku sta starša želela varno hrano za svoje otroke, zato je oče na streho postavil solarne plošče in za gorivo avtomobila začel uporabljati odpadke rastlin. Da bi prihranili vodo in zemljo, je družina začela z navpičnimi vrtovi in uporabo glinenih posod. “Ljudje so pred 33 leti, ko smo začeli, mislili, da smo nori. Danes 90 odstotkov hrane prihaja prav iz našega vrta,” dodaja družina.
Pametno ekomesto Neapolis
Na Cipru, blizu Pathosa, se nahaja ekomesto Neapolis – edinstven kraj v Sredozemlju. Tam bodo zgrajene hiše, zabaviščni centri, nakupovalna središča, bolnišnice, zelene površine in pogled na morje. V tem pametnem mestu bo mogoče delati in se izobraziti v raziskovalnem centru, na univerzi in še in še. Napajalni sistem mesta bo opremljen z umetno inteligenco, ki bo pomagala ohranjati in varovati okolje. 25 odstotkov energije bo proizvedene iz naravnih virov. Novo življenje se bo Neapolisu začelo okoli leta 2023.
V Indiji so ljudje posadili okoli 50 milijonov dreves v enem dnevu.
Leta 2016 so prostovoljci v Indiji izvedli 24-urno ssajenje 80 različnih vrst dreves. Sadili so jih ob cestah, ob železnici in na javnih zemljiščih. Indija (kot tudi mnoge druge države) je v preteklih stoletjih izgubila veliko gozdov, saj so ga ljudje posekali za les za kurjenje ali za druge namene. V tem trenutku je to število dreves (49,3 milijona), zasajenih v enem dnevu, svetovni rekord.
