S takšnimi vprašanji bomo ženski zadali bolečino, kot si je sami sploh ne moremo predstavljati. Zato se žensk tega nikoli ne sprašuje!
Včasih izustimo nekaj, kar v dušo drugega zareže kot meč. Nevede, brez slabega namena, prizadenemo ljudi. Vsaka beseda, ki jo izrečemo, ima določeno težo. In tega se zavedajmo!
Tam nekje je ženska, stara 30 let, in ima več otrok.
Ljudje ji bodo rekli: “Toliko otrok? Ljubi bog, upam, da sta zdaj končala.” In ona se bo nasmejala, ker so takšni komentarji smešni, a smeh ne bo iskren. Spremenila bo temo. In ko bo ostala sama, bo jokala.
Jokala bo, ker je spet noseča in mora skrivati, kako je vesela. Jokala bo, kjer si je vedno želela večjo družino, a ne ve, zakaj to ljudi tako moti. Jokala bo, ker sama nima bratov in sestre in ve, kako je to pomembno. Jokala bo, kjer jih je njena babica imela dvanajst in tudi sama bi želela biti kot ona. Jokala bo, ker si ne more zamisliti življenja brez otrok, ljudje pa to obravnavajo kot nekakšno zlo. Jokala bo, ker ne želi, da jo pomilujejo. Jokala bo, ker jo je družba označila za neodgovorno. Jokala bo, kjer je utrujena od smešnih komentarjev. Jokala bo, ker je vse, kar si želi, živeti v miru.
“Toliko otrok? Ljubi bog, upam, da sta zdaj končala.”Tam nekje je ženska, stara 30 let, in brez otrok.
Ljudje jo sprašujejo: “Še nimaš otrok?” Odgovorila bo s prisiljenim nasmeškom in odkimavanjem z glavo. “Ne, še ne,” bo izustila. “Ne čakaj predolgo, čas teče…,” boste morda rekli, da zapolnite neprijetno tišino. Ona se bo samo grenko smejala. Ko se boste razšli, bo na plan spustila solze, ki jih je do zdaj skrivala.
Jokala bo, ker je bila 2-krat noseča in 2-krat splavila. Jokala bo, kjer poskuša zanositi že od prve poročne noči pred tremi leti. Jokala bo, kjer ima njen mož otroka z bivšo ženo, a z njo noče. Jokala bo, kjer je večkrat poskusila z umetno oploditvijo, a neuspešno … Jokala bo, ker jo mož krivi za to in tudi zato, ker je z njim vse težje živeti. Jokala bo, ker imajo vse njene sestre otroke, sama pa ne. Jokala bo, ker si njena sestra ni želela otroka, a je kljub temu zanosila. Jokala bo, ker je noseča njena najboljša prijateljica. Jokala bo, ker jo mama vedno znova sprašuje: “Je kaj novega? Kaj še čakaš?” Jokala bo, kjer je izbrala lepo ime za otroka, ki ga ne more roditi. Jokala bo, ker bi bila lahko odlična mama, a ne more.
Tam nekje je ženska, stara 40 let, in ima enega otroka.
Ljudje ji bodo rekli: “Samo enega? Nisi nikoli želela več?” “Srečna sem z enim otrokom,” bo mirno odgovorila in to ponovila za vsako podobno neumno vprašanje, ki jih ga postavijo.
Ko ne boste gledali, bo jokala, ker je bila ta ena nosečnost pravi čudež. Jokala bo, ker jo njen sin vedno sprašuje, ali bo dobil bratca ali sestrico. Jokala bo, ker je vedno sanjarila, kako bo imela tri otroke. Jokala bo, kjer je morala prekiniti novo nosečnost, da je sebi rešila življenje. Jokala bo, ker ji je zdravnik povedal, da ne bo smela več zanositi.
To so zgodbe, ki jih v sebi nosijo ženske okoli nas. So naše sosede, prijateljice, sestre, sodelavke … In ni na nas, da jim delimo nasvete in jim pametujemo. Njihova maternica je le njihova in nikoli ne sme biti predmet našega razmišljanja in pogovora. Spoštujmo to!
