cover
V zraku · intervju

Dea Eva je projekt, ki združuje dve mladi ustvarjalni duši – Deo Kaker in Evo Ferlan. Začetki njunega skupnega delovanja segajo dve leti nazaj, ko sta s skupnimi močmi ustvarili izredno funkcionalno, kakovostno in vizualno privlačno mizico Kumi. Pri oblikovanju interierja in dizajniranju produktov poznavalki poudarjata predvsem enostavnost in multifunkcionalnost ter posegata po kakovostnih materialih, ki so lokalno dosegljivi in predvsem vzdržljivi. Zakaj bi menjali, ko pa se lahko zaljubimo za vedno?

Kako in kdaj sta se prekrižali vajini poti in kaj je privedlo do odločitve o sodelovanju?
Spoznali sva se na tečaju risanja, saj sva se obe pripravljali za sprejemne izpite. Povezalo naju je predvsem dejstvo, da sva se v tistem času obe soočali z enakimi težavami in strahovi, ter tako hitro postali zaveznici in zaupnici. V prvem letniku sva na oglasni deski zagledali objavo za Top ideje in se v trenutku odločili, da bi lahko pri natečaju sodelovali skupaj.

Kaj vaju navdihuje?
Navdih črpava iz vsega, kar naju obdaja, kar vidiva in doživljava. Meniva, da mora biti oblikovalec predvsem dober opazovalec. To pri sebi najbolj opaziva med procesom ustvarjanja, ko na dan pridejo dražljaji, ki so se nekoč, nekje vtisnili v podzavest.

Pri oblikovanju dajeta prednost predvsem enostavnemu, prečiščenemu in multifunkcionalnemu. Vama je tovrstni slog že od nekdaj všeč? Imata enako vizijo ali izhajata iz različnih perspektiv in se poiščeta nekje na sredi?
Pri oblikovanju stremiva k preprosti in spontani uporabi ter multifunkcionalnosti. Vsak element je dobro premišljen in ima natančno določeno nalogo. Najini pogledi so večinoma zelo podobni, drugače bi le stežka sodelovali. Kljub temu se najine ideje velikokrat prepletajo, različni pogledi pa ne vodijo v konflikt, temveč večinoma prispevajo k večji kakovosti končnega izdeleka.

Imata kakšnega domačega ali tujega vzornika oziroma vzornico?
Najini največji vzorniki so vsi tisti, ki so z vztrajnostjo in trdim delom dosegli, da v življenju počnejo tisto, kar jih zares osrečuje. Med Slovenci naj omeniva Niko Zupanc in Nika Kralja, oblikovalca, ki jima je s svojimi unikatnimi izdelki in filozofijo dela uspelo pritegniti pozornost svetovno znanih podjetij ter s tem uveljaviti svoje imen izven naših meja. Med tujimi vzorniki so to Ray in Charles Eames ter Tom Dixon.

Kakšne so vajine izkušnje z udeleževanjem razstav in natečajev?
Z natečajem Top ideje sva pričeli svojo pot, ki sva jo nadaljevali z udeležbo na Ambientovi razstavi, razstavi Čar lesa in Pop-up domu. Kot največji dosežek štejeva razstavljanje na Salone internazionale del Mobile v Milanu.

Meniva, da mora biti oblikovalec predvsem dober opazovalec.

Na kaj sta do sedaj na svoji še mladi profesionalni poti najbolj ponosni?
Ponosni sva na vse dosedanje delo, saj sva v vsako posamezno stopnjo procesa vložili veliko truda. Poleg mizice Kumi sva oblikovali še stojalo za časopise Fo ter kolekcijo vaz in svečnikov Pina.

Kakšna zgodba se skriva za Kumi?
To je bil najin prvi produkt, ki sva ga oblikovali in izdelali. Hoteli sva oblikovati klubsko mizico, ki je večfunkcionalna, nudi različne načine uporabe in je hkrati preprosta ter izčiščena. Mladi, ki se preselijo na svoje, so velikokrat omejeni s prostorom, ki ga imajo na razpolago. Želeli sva jim ponuditi alternativo, kos pohištva, ki postane eno s stanovanjem in ob tem omogoča izjemno uporabnost in dober izkoristek prostora. Uporabniku v grobem ponuja vsaj pet različnih načinov uporabe, ostalo pa je prepuščeno domišljiji vsakega posameznika.

Kakšna je po vajinem mnenju prihodnost slovenskega oblikovanja?
Težko je govoriti o nečem, kar se še ni zgodilo. Glede na trenutno stanje meniva, da bi bilo ključnega pomena povezovanje in sodelovanje mnogih nadarjenih in sposobnih posameznikov, česar pa v slovenskem prostoru kronično primanjkuje. Glede na trenutno situacijo je po najinem mnenju potrebno razmišljati predvsem v smeri, kako prodreti na tuje trge, Slovenija je žal (pre)majhen trg.

Kakšni so načrti za naprej? Ali nameravata ostati na domačih tleh ali tudi vaju, kot marsikaterega mladega slovenskega oblikovalca, privlači predvsem tujina?
Dea: Tujina je zame zelo mikavna, najbolj domač mi je Berlin, kjer sem že bila v sklopu študentske izmenjave in delovne prakse. Ko enkrat izkusiš delovno klimo, ki preveva študij v tujini, se je precej težko vrniti domov. V kolikor se bo ponudila priložnost, ne bom oklevala, priložnosti je namreč v tujini naprimerno več kot pa doma.
Eva: Načrtujem zgolj na kratek rok. Trenutno se veselim prakse v tujini, čaka pa me tudi pisanje diplomske naloge.

Odpri galerijo
pogovor_majada_debevc Majda Debevc – Svet žganic pogovor_vrtec_tjasa_neza_kenda Tjaša in Neža Kenda – Velike ideje, sestrska ljubezen in majhen vrtec kolaz María José Gajate Molina – ilustratorska popotnica skozi življenje kos Mateo Kos: Ognjevitost abstraktne umetnosti