Če bi pred desetletjem povprečnemu avtomobilskemu navdušencu dejali, da bo prihodnost mobilnosti sestavljena iz škatlastih mestnih električnih avtomobilov z majhnimi baterijami, bi se vam verjetno le grenko nasmehnil. Če pa bi mu rekli, da bodo te male škatle tekmovale na avtocesti do popolnega izpraznjenja baterije, bi poklical ustrezno psihiatrično ustanovo. Pa vendar smo tukaj. Ekipa britanskega medija Carwow je zbrala osem najcenejših električnih avtomobilov na trgu, jih napolnila do natanko sto odstotkov in jih zapodila na avtocesto z enim samim neusmiljenim ciljem: voziti pri avtocestni hitrosti, dokler avtomobili ne izdihnejo svojega zadnjega elektrona.
Preizkus je vključeval pisano druščino varčnih posebnežev: popolnoma novi Fiat Grande Panda, mikro posebnež Microlino, retro navdihnjeno Hondo Super-N, francoskega bratranca Citroën ë-C3, neuničljivo poceni Dacio Spring, kitajska izzivalca BYD Dolphin Surf in Leapmotor T03 ter korejskega aduta Hyundai Inster. Prav vsi so morali dokazati, ali njihove baterije zdržijo vsaj kanček avtocestne realnosti, saj je prav hitra vožnja po odprtih cestah Ahilova peta vsakega ugodnega električnega vozila.
Panda, ki je pojedla papirnate obljube
Ko so se baterije bližale ničli in so vozniki panično iskali varna postajališča ob avtocesti, je prišlo do presenečenja, ki ga nihče ni pričakoval. Medtem ko večina električnih vozil na avtocesti izgubi med dvajset in trideset odstotkov svojega uradnega dosega, je nova Fiat Grande Panda EV naredila nekaj skoraj nezaslišanega. Ne le da je zdržala celotno traso, temveč je presegla svojo uradno tovarniško številko WLTP.
Grande Panda ima vgrajeno litij-železo-fosfatno (LFP) baterijo s kapaciteto 44 kWh in elektromotor z močjo 83 kW (113 KM). Tovarna uradno navaja doseg po ciklu WLTP natanko 320 kilometrov (199 milj). Toda na krutem avtocestnem testu je italijanski škatlasti novinec prevozil neverjetnih 325 kilometrov (202 milji), kar pomeni natanko 102 odstotka obljubljenega dosega. Za avtomobil s končno hitrostjo 132 km/h in pospeškom od 0 do 100 km/h v približno enajstih sekundah je to rezultat, ki bi moral pošteno zaskrbeti veliko dražje električne križarke.
»Grande Panda ni zgolj premagala lastnih obljub, temveč je dokazala, da preprostost in nizka masa v električni dobi še vedno prinašata vrhunski rezultat.«
Absolutni zmagovalec in mikroskopski čudež
Vendar Fiat ni zabeležil najdaljše absolutne razdalje dneva. Ta naslov je pripadel modelu Hyundai Inster Long Range, ki je s svojo večjo baterijo zmogel 341 kilometrov (212 milj), kar predstavlja izjemnih 95 odstotkov njegovega tovarniškega podatka. Inster se je izkazal za izredno zrel potovalni avtomobilček, a Panda je bila tista, ki je z manj kilovatnimi urami dosegla relativno večjo zmago.
Posebno omembo si zasluži tudi Microlino. Ta tehnično sploh ni pravi avtomobil, ampak težki štirikolesnik (kategorija L7e) brez zračnih blazin ali sistema ABS, navdihnjen z legendarno Isetto. Kljub temu je ta dvosedežni mehurček prevozil kar 185 kilometrov (115 milj) oziroma 101 odstotek obljubljene razdalje, ob neverjetni energetski učinkovitosti, ki je daleč presegla vse klasične avtomobile na testu.
Končni vrstni red prevoženih kilometrov na testu:
- Hyundai Inster: doseženih 341 km (uradno 369 km, 95% dosega)
- Fiat Grande Panda: doseženih 325 km (uradno 320 km, 102% dosega)
- BYD Dolphin Surf: doseženih 299 km (uradno 322 km, 93% dosega)
- Citroën ë-C3: doseženih 274 km (uradno 320 km, 86% dosega)
- Leapmotor T03: doseženih 225 km (uradno 265 km, 85% dosega)
- Dacia Spring: doseženih 198 km (uradno 225 km, 88% dosega)
- Honda Super-N: doseženih 195 km (uradno 206 km, 95% dosega)
- Microlino: doseženih 185 km (uradno 183 km, 101% dosega)
Pametne rešitve v dostopnem paketu
Zanimivo je primerjati Grande Pando z njenim tehničnim dvojčkom, modelom Citroën ë-C3. Čeprav si delita isto platformo Stellantis Smart Car, enako baterijo s 44 kWh in enak motor z močjo 83 kW, je Citroën omagal že pri 274 kilometrih, kar kaže na razlike v programski opremi, aerodinamiki in upravljanju temperature. Poleg tega Fiat navdušuje s praktičnimi domislicami, kot je vgrajeni polnilni kabel na sprednjem delu vozila, ki se preprosto pospravi nazaj v nos avtomobila brez umazanega zvijanja po prtljažniku. Pri polnjenju z enosmernim tokom (DC) Grande Panda podpira moč do 100 kW, kar pomeni dopolnitev od 20 do 80 odstotkov v približno 27 minutah.
Končna sodba: Je to ljudski električni prvak?
Dolgo smo poslušali pridige, da so poceni električni avtomobili neuporabni za karkoli drugega kot za skok do lokalne trgovine po liter mleka in paket testenin. Ta preizkus je takšne predsodke dokončno razblinil. Nova Fiat Grande Panda EV, s pričakovano vstopno ceno okoli 25.000 evrov na evropskih trgih (pred morebitnimi državnimi subvencijami), ponuja tisto pravo mero italijanskega šarma, prostornosti in nepričakovane robustnosti. Seveda plastika v notranjosti ne posnema fino obdelanega usnja iz britanskih luksuznih avtomobilov, a je iskrena, zabavna in predvsem uporabna.
Če mali mestni avtomobil na zahtevni avtocestni vožnji zlahka preseže tristo kilometrov in premaga svojo lastno uradno obljubo, potem je prihodnost dostopne električne mobilnosti že resničnost – in ima podobo prikupne škatlaste pande.
