Čeprav so filmi o Terminatorju veljali za zgolj opozorilno znanstvenofantastično fikcijo iz osemdesetih let prejšnjega stoletja, je danes položaj drugačen. V Pentagonu so namreč sklenili, da je prihodnost vojskovanja preveč resna stvar, da bi jo prepustili zgolj počasnim človeškim refleksom in tradicionalni birokraciji. Ameriška vojska ustanavlja povsem novo poveljstvo, imenovano Autonomous Warfare Command oziroma na kratko AutoWarCom, katerega edina naloga bo pospešen razvoj ter uvajanje brezpilotnih letalnikov, robotskih platform in vojaške umetne inteligence.
Konec birokracije in začetek robotske dobe
Ustanovitev novega bojnega poveljstva v ZDA je izjemno redek dogodek. Zadnji tovrstni premik se je zgodil leta 2019 z ustanovitvijo vesoljskih sil (US Space Command). Ameriški obrambni minister Pete Hegseth je v svojem govoru pripadnikom mornariške pehote v bazi Quantico v Virginiji poudaril, da se »hitrost vojne spreminja hitreje kot procesi, ki jo podpirajo«. Zato bo novo poveljstvo vodil general s štirimi zvezdicami, njegova struktura pa bo povsem drugačna od obstoječih enajstih regionalnih in specializiranih poveljstev.
Namesto zgolj operativnega vodenja bo AutoWarCom imel pooblastila, ki so običajno rezervirana za posamezne veje oboroženih sil. To v praksi pomeni sposobnost samostojnega načrtovanja, neposrednega financiranja, razvoja ter bliskovitega uvajanja novih tehnoloških rešitev na bojišče. Poslovite se torej od desetletnih birokratskih razpisov, ki običajno poskrbijo, da je oprema ob dobavi že popolnoma zastarela.
Projekt Agincourt kot začasni most v prihodnost
Ker naj bi bil celoten zagon novega poveljstva zaključen v roku enega leta, bo Pentagon v vmesnem obdobju deloval prek prehodnega programa, poimenovanega Project Agincourt. Ta pobuda gradi na junijski konsolidaciji vseh programov za brezpilotne sisteme pod eno streho, kar vključuje tako razvoj napadalnih avtonomnih rojev kot delovno skupino Joint Interagency Task Force 401, namenjeno obrambi pred sovražnimi droni.
Vzporedno s tehnologijo pa se preoblikuje tudi vojaški kader. ZDA napovedujejo povsem nove vojaške specialnosti za vojake, katerih primarna naloga ne bo več nošenje puške skozi blato, temveč neposredno taktično upravljanje kompleksnih avtonomnih sistemov in algoritmov.
Finančni skok: Ko milijoni postanejo milijarde
Prava razsežnost te tehnološke preusmeritve se skriva v številkah. Medtem ko se zdi skok na papirju skoraj neverjeten, proračunski predlog Pentagona za proračunsko leto 2027 zahteva kar 54,6 milijarde dolarjev za skupino za obrambno avtonomno vojskovanje (Defense Autonomous Warfare Group). To je osupljiv preskok v primerjavi s prejšnjimi 226 milijoni dolarjev. Ta predlog mora seveda potrditi še ameriški kongres, a smer je jasna: kdor bo obvladoval algoritme in poceni roje dronov, bo diktiral pogoje prihodnjih konfliktov.
Hkrati pa varnostni strokovnjaki opozarjajo na temno plat tovrstnega napredka. Pojavljajo se resna opozorila pred nenadzorovano tekmo v vojaški umetni inteligenci brez etičnih in mednarodnih meja, kjer strokovnjaki iz ZDA in Kitajske že pozivajo k oblikovanju strogih pravil, zlasti pri integraciji algoritmov v strateške oborožitvene in celo jedrske sisteme.
Prihodnost je avtonomna, vprašanje pa ostaja odprto
Tehnološki razvoj prinaša izjemne inženirske dosežke – na stotine usklajenih dronov, ki komunicirajo z visoko hitrostjo in sprejemajo odločitve v delčku sekunde. Obenem pa se zastavlja vprašanje, saj se ogromno intelektualnega in finančnega kapitala vlaga v to, kako z algoritmi čim bolj učinkovito izločiti človeka iz obrambne enačbe. S predvidenim proračunom skoraj 55 milijard dolarjev ne gre več za poskusni laboratorij, temveč za polni prehod v industrijsko dobo digitalnega bojevanja, ki bo v veljavo stopil v naslednjih dvanajstih mesecih.
