Predstavljajte si, da se vsako jutro v lokalno pekarno po rogljiček odpeljete s 40-tonskim vlačilcem. Zveni povsem nesmiselno, neverjetno potratno in naravnost komično, kajne? A natanko to trenutno počne celoten tehnološki svet, ko poganja modele umetne inteligence na izjemno dragih in energetsko požrešnih procesorjih podjetja Nvidia.
Zakaj v trgovino po kruh hodimo s težkim tovornjakom?
Prav to slikovito primerjavo je nedavno uporabil Jelle Prins, soustanovitelj novoustanovljene nizozemske agencije za prebojne inovacije NADI. Po njegovem mnenju so trenutni paradni čipi sicer pošastno zmogljivi, a v fazi sklepanja oziroma poganjanja že naučenih modelov (tako imenovani inference) postane njihova uporaba absurdno neučinkovita. To je dobesedno opisal kot »opravljanje nakupa živil s tovornjakom«.
In tukaj na prizorišče stopita Nemčija in Nizozemska. Zvezna agencija za prebojne inovacije SPRIND iz Nemčije ter nizozemski NADI sta združila moči v novem strateškem partnerstvu. V naslednjih 20 mesecih bosta namenila 40 milijonov evrov manjšim, visoko specializiranim ekipam in raziskovalcem. Njihova glavna naloga bo uporaba napredne umetne inteligence za radikalno pospešitev in avtomatizacijo načrtovanja naslednje generacije silicijevih rezin.
Od večletnega načrtovanja do komaj nekaj tednov
Glavno ozko grlo sodobne mikroelektronike danes ni nujno zgolj sama proizvodnja v sterilnih sobah, temveč dolgotrajno, leta trajajoče načrtovanje kompleksnih vezij. Cilj tekmovanja, uradno poimenovanega Chip Design Challenge, je skrajšati razvojne cikle z več let na komaj nekaj tednov. Jano Costard, vodja izzivov pri agenciji SPRIND, je ta ambiciozni skok opisal kot »pospešek za več redov velikosti«.
Iniciativa je razdeljena na dve ključni fazi in se osredotoča na dva temeljna stebra sodobnega računalništva:
- razvoj visokozmogljivih čipov za učenje obsežnih nevronskih mrež (training);
- razvoj specializiranih in energijsko varčnih čipov za vsakodnevno izvajanje nalog (inference).
Povezava med Berlinom in Amsterdamom ni naključje, temveč premišljena poteza. Nizozemska je namreč dom tehnološkega ponosa ASML, absolutnega svetovnega monopolista na področju naprednih litografskih strojev EUV, brez katerih sodobnih procesorjev preprosto ni mogoče izdelati. Nemčija po drugi strani prispeva izjemen inženirski ekosistem, bogate industrijske izkušnje in vrhunsko raziskovalno mrežo. Gre za konkreten korak v smeri evropske tehnološke suverenosti in zmanjševanja odvisnosti od ameriških ter azijskih velikanov.
