“COVID možgani”: to kronični pandemični stres naredi tvojim možganom

Kaj so "COVID možgani"?

Od začetka pandemije je minilo že leto dni in stvari so se, žal, samo poslabšale. Cepiva nam sicer dajejo upanje, toda v zadnjem letu vsi do neke mere trpimo zaradi stresa in negotovosti. Kaj se torej dogaja v naših možganih? Kako na njih vpliva “lockdown” in ali se bodo tudi naši možgani z našo tako težko pričakovano vrnitvijo v neke vrste “normalnost” vrnili v normalno stanje?

Ta vprašanja so v središču fascinantnega novega članka Dane Smith, ki ga je pripravila za Elemental. V pogovoru s psihologi in nevroznanstveniki se Smithova poglobi v to, kaj je pandemija naredila našim možganom. Prinaša mračno, a tudi nenavadno pomirjujoče branje.

To leto dni “lockdowna” naredi našim možganom.
Foto: Ivan Aleksic/Unsplash

To so vaši možgani v kroničnem stresu

Smithova začne svoj prispevek z izjavo o omejitvi odgovornosti. Znanost zahteva svoj čas in to področje raziskovanja se šele razvija. To, kar razumemo kot učinke COVID-a na naše možgane, se bo gotovo spremenilo, ko bo na voljo več rezultatov raziskav. Toda to, kar že poznamo, kaže, da so rezultati zaskrbljujoči.

Kratkoročni stres ni nujno slab za vas. Pravzaprav vas lahko spodbudi, da izboljšate svojo uspešnost v situacijah z visokimi vložki. Toda ko nas stres okupira več mesecev, so posledice za naše možgane zaskrbljujoče, piše Smithova: “Ena sprememba, ki se zgodi, je pogojena z možganskim imunskim sistemom – družino celic, imenovanih mikroglija, ki se nahajajo v možganih. V običajnih okoliščinah je ena od vlog mikroglije odstranjevanje poškodovanih ali neuporabljenih sinaps – povezav med nevroni, ki omogočajo komunikacijo možganskih celic. V majhnih odmerkih je to običajni del zdravega vzdrževanja možganov. V obdobjih hudega stresa pa nastane veliko več mikroglije, ki jo aktivira kortizol, ki kroži v možganih. Odvečna, preveč aktivirana mikroglija, lahko nato začne odstranjevati še vedno potrebne in funkcionalne sinapse.”

Kronični stres, z drugimi besedami, deluje kot sekira, ki seka dragocene povezave med nevroni. To lahko povzroči številne težave, vključno s težavami s spominom in meglenim razmišljanjem, najpogostejši rezultat pa je večja dovzetnost za tesnobo. Zahvaljujoč “sekanju” povezav med možganskim centrom za preživetje, amigdalo, in drugimi deli, ki so zadolženi za racionalnejšo obdelavo, težko razmišljamo o tem, kako se rešiti iracionalnega stresa.

“Amigdali nič ne preprečuje, da ne bi sprožala alarmov, zato smo vedno bolj obremenjeni zaradi različnih stvari,” povzame Smithova. Podobno lahko stres poveča verjetnost depresije z odstranjevanjem povezav med nevroni, ki nam pomagajo uravnavati razpoloženje.

“COVID možgani” so resnični!
Foto: Usman Yousaf/Unsplash

Ne, nismo čudni

Lahko v tem najdemo kaj pozitivnega? Dolg in podroben članek Smithove (ne pozabite prebrati celotnega članka, če vas zanima znanost o možganih) ni optimistično branje, vendar bi vas moralo vsaj malce pomiriti dejstvo, da če ste nekoliko zagrenjeni in nagnjeni k tesnobnosti po letu dni COVID-a, v tem niste sami, niti si tega ne domišljate.

“COVID možgani” so torej še kako resnični! Kot zaključuje Smithova: “Upam, da bodo ljudje ob opisu teh nekaterih zelo resničnih sprememb, ki se lahko zgodijo v možganih po letu stresa, osamljenosti in izgube, počutili nekoliko manj nenormalno.”

Tolažite se z dejstvom, da je konec na vidiku in da izkušnje iz prejšnjih pandemij kažejo, da se bo naše kolektivno duševno zdravje izboljšalo, ko bomo virus ukrotili. Poiščite pomoč, če se vaše počutje razvije v popolno depresijo ali anksiozno motnjo. Toda največje sporočilo upanja je, da je glede na situacijo popolnoma normalno, da doživljamo takšne boje. Torej, če ste se zaradi tega še dodatno obremenjevali, prenehajte!

Prelistaj našo revijo

Z vami od leta 2004

City Magazine od leta 2004 ustvarja vsebine za urbanega nomada, ki želi dobro in hitro informacijo. Ustvarili smo preko 30.000 spletnih prispevkov in 250 tiskanih izzidov!

Več zgodb
Tako majhna je verjetnost, da se bomo znebili koronavirusa!