Kræft og hjerte-kar-sygdomme er hovedårsagen til dødsfald blandt slovenere, mens ydre dødsårsager (ulykker, selvmord osv.) også står højt på listen. Den forventede levetid i Slovenien er omkring 80 år, men der er mange måder at dø tidligere på. I det følgende vil vi præsentere dig for sandsynligheden for at dø afhængigt af, hvad du laver, og hvilken slags liv du fører.
‘Živi vsak dan, kot da je tvoj zadnji.’ Floskula, ki jo tako radi delimo, a jo sami hkrati premalokrat prakticiramo. Obstajajo namreč številni načini, da umremo nenaravne smrti. In če lahko razne bolezni preprečimo ali vsaj odložimo z zdravim načinom življenja, obstajajo načini kako odidemo s tega sveta, ki nimajo veze z zdravjem, ampak so povezani s samo vrsto aktivnosti, ki jo izvajamo oziroma prakticiramo. In če ni treba posebej poudarjati, da je stopnja umrljivosti pri ekstremnih športih visoka, pri drugih aktivnostih morda ni tako očitno, da se igramo z življenje.
LÆS MERE: Hvad siger vores yndlings sexlegetøj om os?
Če vas alpinizem v Himalaji lahko hitro stane življenja (1 smrt na 167 ljudi vsako leto), si tudi s kajenjem močno ”izboljšate” možnost prezgodnjega odhoda pod rušo. Pri moškem kadilcu je tako verjetnost, da umre od pljučnega raka kar 22-krat večja kot pri nekadilcu, pri ženskih kadilkah pa je ta verjetnost večja ”zgolj” za 12-krat. Če plavate, je verjetnost, da umrete 1 proti milijon, če skočite z elastiko (”bungee jumping”) pa 1 proti pol milijona, medtem ko je verjetnost, da umrete med smučanjem 1 proti 1,4 milijona. Preverite, kakšna je verjetnost, da umrete glede na to kaj počnete in glede na to kako živite tudi drugje. Če si želite izboljšati svoje možnosti za længere levetid, potem spodnje infografike nikakor ne smete spregledati.
Mere information:
besthealthdegrees.com