I 2020 vil mennesker vende tilbage til månen igen - denne gang ikke for at plante et flag i dens overflade, men for at BO der i tre måneder. Sebastian Aristotelis og Karl-Johan Sørensen kan endelig bevise, at livet på månen er fremtiden for de næste generationer.
Minilo je 50 let, odkar je Neil Armstrong prvič stopil na Luno, in lahko bi pričakovali, da bosta v tem časovnem obdobju tehnologija in človeški možgani prišli do odgovora, kako živeti na Luni. In SAGA Space Architects se želijo aprila 2020 zapisati v zgodovino!
Podjetje je namreč naredilo načrt za umetno ustvarjen habitat LUNARK, ki ga bodo postavili na Grenlandijo, ki ima edinstvene lastnosti, zaradi katerih se ji lahko reče, da je popolna lunarna testna postaja (predvsem lokaciji Station Nord ali Thule) – tamkajšnja pokrajina je namreč gola in brez življenja, sonce ne sledi običajnemu cirkadianemu ritmu, namesto vesoljske obleke mora človek obleči polarno obleko, da preživi mraz, pa tudi prometne poti so ohromljene. Tako bodo testirali, kako bosta Sebastian Aristotelis and Karl-Johan Sørensen v takšnem okolju sploh živela. Kot pravijo, so bili previdni pri oblikovanju načrta za gradnjo takšnega habitata, saj okolje na Luni ni takšno kot na Zemlji – ni narave, sprememb pokrajine in čutnih spodbud.
Nekatere raziskave so, kot pišejo, pokazale, da bodo pomanjkanje dražljajev, izoliranost in zaprtost postali glavni izzivi za sodobnega človeka. In ravno zaradi tega bodo naredili drugačen dom, ki naj bi pomagal pri odpravljanju monotonije, klavstrofobije og stress.
Do oktobra 2019 potekajo še zadnje idejne priprave, marca 2020 bodo zaključili z gradnjo habitata, aprila sledi odprava, junija pa lahko pričakujemo rezultate. Bomo res lahko živeli na Luni?
Mere information:
lunark.space
