Schon Ihr Vater war Schuhmacher. Was hat Sie am Schuhmachen so sehr inspiriert, dass Sie den gleichen Weg eingeschlagen haben? Ich wollte mich vom Durchschnitt abheben und etwas mehr aus Schuhen machen. Wie alt waren Sie, als Sie Ihr erstes Paar gemacht haben? ...
Že vaš oče je bil čevljar. Kaj vas je pri čevljarstvu tako navdušilo, da ste ubrali isto pot?
Želel sem narediti drugačne čevlje od drugih, želel sem izstopati iz povprečja in iz čevljev narediti nekaj več.
Koliko ste bili stari, ko ste si izdelali prvi par?
Prvi par sem izdelal konec prvega letnika srednje šole, ko sem bil star 15 let. Čevlji so model Derbi, izdelal pa sem jih iz črnega usnja, ki se preliva v rdečo barvo. Takrat sem jih naredil pri obrtniku za zaključek praktičnega dela v prvem letniku. Sem in tja jih še vedno obujem, saj imam na te čevlje lepe spomine.
Čevlje izdelate od začetka do konca sami. V katerem delu ustvarjanja najbolj uživate?
Pri ustvarjanju presežkov na čevlju, kot so na primer pete iz pleksi stekla, v katerem se pretaka živo srebro ali pa nenavadni materiali za čevlje. Tudi pri izdelovanju vzorcev in detajlov se zgodi, da se mi takrat pretaka največ adrenalina po žilah, še posebej, če mi pri tem procesu stranka omogoči povsem prosto pot. Za piko na i najbolj uživam takrat, ko prejmem SMS-sporočilo kakšne zadovoljne stranke, ki mi ga pošlje po preplesani noči v mojih čevljih. To je največja pohvala.
Ste si kdaj izdelali par čevljev z namenom, da bi z njimi očarali kakšno dekle?
Prav v ta namen si nikoli nisem naredil čevljev, sem pa izvedel kasneje, da so bila dekleta nad mojimi čevlji navdušena. Vendar jih prav za zmenek nisem nikoli izdelal.
Velja tudi za vas rek, da je kovačeva kobila vedno bosa?
Ne, nikakor. Vedno, ko imam kakšno idejo, jo najprej preizkusim na svojem čevlju, da vidim, kako se bo obnesla. To se mi zdi pomembno predvsem zato, ker na ta način natančno vem, ali je čevelj že dovršen ali pa je treba na njem še kaj izboljšati.
Kakšna naročila imate najraje?
Takšna, pri katerih se mi stranke popolnoma prepustijo in mi zaupajo. V teh primerih so na koncu stranke vedno zadovoljne, saj takšne čevlje ustvarjam z užitkom in na njih iščem presežke. In to je očitno tudi, ko stranka obuje čevelj. Če imam pri izdelavi prosto pot, se s čevljem zabavam, si ga predstavljam, ga oblikujem in pustim domišljiji prosto pot. Rezultat je lahko prav osupljiv, pogosto tudi zame.
Koliko parov svojih čevljev nosite? Kateri je vaš najljubši?
Vsi čevlji, ki jih nosim, so moji, razen gojzarjev seveda (smeh). Mislim, da jih je ta trenutek okoli 22. Trenutno najljubši par čevljev pa je narejen iz krzna, krokodiljega usnja, kristalov Swarovski in pete, v kateri se pretaka živo srebro. Tega ta trenutek največ nosim, toda ni dvakrat za reči, da me ne bo jutri očaral kateri drug model.
Nekateri pravijo, da se po obutvi prepozna človekov značaj. Se strinjate s to trditvijo?
Vsekakor. Po obutvi se vidi, ali je človek natančen, ali je perfekcionist, ali pa mu je v življenju za določene stvari preprosto vseeno. Tisti ljudje, ki imajo očiščene čevlje, so ponavadi veliko bolj natančni in točno vedo, kaj bi radi v življenju. To so ljudje s seznami, z urniki. Tisti drugi pa so flegmatični, hitri in živijo iz minute v minuto, zato tudi nimajo časa, da bi se ukvarjali še s čevlji.
Na tržišče prihajajo čevlji, ki dišijo. Imate tudi vi kakšno “odbito” idejo?
Trenutno se mi plete po glavi ideja o čevlju s toplotno črpalko. Tako bi med hojo proizvajali energijo. Ta trenutek je to moj največji načrt, ki pa se za zdaj šele rojeva.
In za konec. Katera pravljica vam je ljubša? Pepelka ali Obuti maček?
Pepelka. Ker si že predstavljam, kakšne pravljične čevlje bi lahko izdelal zanjo. Takšne, ki bi zares ustrezale samo njenemu stopalu (smeh).
