Elon Musk, vizionar in glavni financer zgodnjega OpenAI, je s svojo zagnanostjo in denarjem tlakoval pot za organizacijo, ki je obljubljala, da bo umetna inteligenca služila človeštvu. Danes pa je isti človek med najostrejšimi kritiki podjetja. Kaj je šlo narobe?
Elon Musk, mož, ki vam je prinesel električne avtomobile, rakete za večkratno uporabo in vizijo življenja na Marsu, ima še en dosežek na svojem seznamu: bil je idejni oče in glavni investitor pri ustanovitvi OpenAI. A čeprav se je projekt začel z obljubo ustvarjanja umetne inteligence za dobrobit človeštva, je ta obljuba danes zamazana s prahom poslovnih bojev, pravnih sporov in razbitih prijateljstev. Kako je Musk iz “botra UI” postal njen največji kritik?
Rojstvo OpenAI: Projekt za rešitev sveta
Leta 2015 je Musk v pogovoru s Samom Altmanom postavil vprašanje, ki je marsikomu vzbudilo nelagodje: “Ali lahko ustavimo človeštvo pred razvojem umetne inteligence?” Ko je ugotovil, da je odgovor negativen, je sklenil, da je bolje, da UI razvije nekdo, ki ima dobre namene – in tako se je rodil OpenAI.
Musk je v projekt vložil med 50 in 100 milijoni dolarjev, kar ga je naredilo za glavnega financerja organizacije. Njegova vizija? Organizacija, ki bo delovala kot neprofitna raziskovalna ustanova, zavezana javnemu dobremu, in ne kot orožje tehnoloških korporacij, kot je Google.
Microsoft vstopi v igro: Partnerstvo ali izdajstvo?
Do leta 2016 je OpenAI potreboval več računalniške moči, da bi lahko tekmoval z DeepMindom, Googlovim AI oddelkom. Microsoft je ponudil 60 milijonov dolarjev vredno podporo v oblaku za samo 10 milijonov dolarjev. A tu se je začelo zapletati.
Musk je bil skeptičen: “Ne želim, da smo videti kot Microsoftovi marketinški pionirji,” je zapisal v eni od razkritih e-pošt. Altman ga je pomiril z dogovorom brez obveznosti promocije. Microsoft je nato leta 2019 postal glavni partner OpenAI, kar je Muska odvrnilo od organizacije, ki jo je soustanovil.
3. Spopad egov: Musk vs. Altman
Notranje napetosti niso bile le vprašanje denarja ali partnerstev, temveč tudi osebnih ambicij. Leta 2018 je Musk želel prevzeti večji nadzor nad OpenAI, saj je menil, da organizacija ne napreduje dovolj hitro v primerjavi z DeepMindom. Altman in preostali soustanovitelji so zavrnili njegovo ponudbo, kar je povzročilo, da je Musk zapustil upravni odbor.
Za organizacijo je bil to prelomni trenutek: brez Muskovega financiranja je OpenAI leta 2019 prešel iz neprofitnega modela v “omejeno profitni” model, da bi pritegnil vlagatelje, kot je Microsoft.
4. Elon Musk: Od botra do kritika
Musk danes ne skriva svojega razočaranja. Kritizira OpenAI, da je “zapustil svoje korenine” in postal “Microsoftov de facto podružnica”. Prav tako je ustanovil konkurenčno podjetje xAI, ki ima enak cilj kot OpenAI pred leti – zagotoviti, da bo UI služila človeštvu.
A njegova jeza je več kot le profesionalni spor. Musk je bil prepričan, da bo OpenAI ostal zvest svojemu poslanstvu, ne pa, da bo postal orodje za kopičenje kapitala. Njegova pravna bitka proti OpenAI in Microsoftu je zadnji poskus, da popravi zgodovino.
Zaključek: Vizija, ki jo je povozil kapitalizem
Elon Musk je bil ključna sila pri ustvarjanju OpenAI. S svojo vizijo in denarjem je postavil temelje za organizacijo, ki je obljubljala, da bo UI uporabljala za dobrobit človeštva. A ironija je neizbežna: projekt, ki ga je pomagal ustvariti, zdaj predstavlja vse, čemur je želel preprečiti – monopolizacijo tehnologije v rokah velikanov.
Musk morda nikoli ne bo dobil nazaj nadzora nad OpenAI, a njegova zgodba nas opominja, kako hitro lahko plemeniti cilji podležejo pritisku kapitala.
