Golobova energijska reforma je šolski primer, kako se ne sme lotiti energetskih sprememb. Gre za skupek zgrešenih potez, ki so se iz teoretično “genialne ideje” spremenile v dejansko nočno moro za uporabnike. Tukaj je 10 neizpodbitnih napak, ki bi morale sprožiti alarm v katerikoli razpravi o energetski politiki.
Če ste mali podjetnik, lastnik sončne elektrarne ali, bog ne daj, električnega avtomobila, potem pripravite robčke – Golobova energijska reforma prihaja po vas. Reforma, ki bi morala spodbujati trajnostno rabo energije, vas bo namesto tega kaznovala, ker ste dovolj neumno vlagali v prihodnost. Ja, prav ste prebrali. Namesto nagrad za uporabo obnovljivih virov, boste kaznovani s še višjo omrežnino. In to ne le vi – tudi podjetja.
A čakajte, to še ni vse! Uvozniki avtomobilov, ki ponosno polnijo svoje salone z električnimi vozili, naj raje začnejo pospravljati zaloge, saj bo prodaja z novo reformo zagotovo strmoglavila. Zakaj bi si nekdo sploh želel električni avto, če bo zaradi reforme njegova polnitev postala dražja od tankanja dizla? Posledice? Večplastne in predvsem uničujoče za gospodarstvo.
1. Zapletenost sistema
Golob je zamenjal preprost sistem dveh tarif (dnevna in nočna) s petimi časovnimi bloki, ki se v dnevu zamenjajo sedemkrat. To pomeni, da povprečen uporabnik ne more več preprosto nadzorovati svoje porabe, temveč mora nenehno spremljati časovne bloke, da se izogne višjim stroškom. Pomislite: namesto da bi zvečer mirno sedel in sprostil, se moraš spraševati, ali je zdaj pravi trenutek za vklop pralnega stroja, ali pa bo to povzročilo višji račun. Za vsak aparat v hiši boste morali vedeti njegovo realno porabo. V gospodinjstvu so naprave, ki pri maksimalnem delovanju porabijo različno količino energije. Hladilnik porabi do 0,2 kW, pomivalni stroj 2,5 kW, pralni stroj 2 kW, medtem ko sušilni stroj doseže do 5 kW. Pečica lahko deluje pri 3 kW, kuhalna plošča do 2 kW na gorilnik, mikrovalovna pečica pa porabi do 1,5 kW. Sesalnik porabi do 1,5 kW, televizor do 0,15 kW, grelnik vode do 3 kW, klimatska naprava do 4 kW, električni grelniki do 3 kW, računalnik pa 0,4 kW. Sušilec za lase (fen) pri maksimalni uporabi porabi približno 2 kW.
Zaradi uporabe fena boste lahko prekoračili odjemno moč in plačali “kazen”.
Uporabniki so dobesedno postali sužnji časovnega razporeda električne energije. Če ste v službi med časom nižje tarife, ko se vrnete domov, boste najverjetneje v obdobju najdražje tarife. Ironično je, da sistem kaznuje tiste, ki so prisiljeni porabljati energijo v nepravilnem času – ne po lastni krivdi, ampak zaradi službenih ali družinskih obveznosti.
Reforma je postavila visoke zahteve po prilagodljivosti, a zanemarila dejstvo, da ljudje niso kalkulatorji na dveh nogah, ki bi svoje vsakodnevno življenje lahko popolnoma prilagodili spremembam v omrežju.
2. Neusklajenost z borzno ceno elektrike
Logika, po kateri bi moral biti Golobov sistem zasnovan, je narobe obrnjena. Sončne elektrarne poleti proizvajajo največ energije, ko je cena na borzah izjemno nizka. Pričakovali bi, da nas bo sistem spodbujal k uporabi te poceni elektrike – a ne! Prav v času, ko je energija iz obnovljivih virov najcenejša, bo omrežnina najvišja.
To pomeni, da uporabniki, ki bi želeli porabiti poceni energijo in zmanjšati svojo odvisnost od fosilnih goriv, plačajo več. Namesto da bi bil sistem zasnovan tako, da spodbuja uporabo energije, ko je na voljo v izobilju in po nizkih cenah, nas Golobova reforma postavi pred paradoks: kaznovani ste, ker uporabljate energijo, ko je to najbolj smiselno.
3. Pomanjkanje nadzora nad porabo v realnem času
Pametni števci so bili zasnovani kot orodje, ki naj bi omogočilo natančen nadzor nad porabo elektrike. Toda v praksi ti števci delujejo z enodnevno zamudo. To pomeni, da šele dan kasneje izveste, ali ste presegli dogovorjeno moč in si s tem nakopali dodatne stroške.
Zamislite si naslednjo situacijo: včeraj ste nehote vklopili več naprav hkrati in s tem presegli dogovorjeno moč. Danes prejmete obvestilo, da vas bo to stalo več, a že je prepozno za kakršen koli ukrep. To je kot vožnja avtomobila, pri čemer vam policija kazen za prehitro vožnjo izda dan po prekršku. Ni mogoče niti pravočasno ukrepati, niti razumeti, kaj natančno ste naredili narobe, dokler vas račun ne udari. Približno tako se bomo počutili, ko bomo na položnici zagledali rdečo številko.
Namesto izboljšanja sistema in zmanjšanja porabe vas sistem kaznuje za napake, ki jih niste mogli nadzirati. Ali pa so prej izjema, kot pravilo. Brez možnosti kazenskih točk.
4. Kaznovanje proaktivnega uporabnika
Namesto da bi reforma nagrajevala tiste, ki želijo proaktivno zmanjšati svojo porabo, je sistem nastavljen tako, da jih kaznuje. Če bi zdaj želeli prilagoditi svojo dogovorjeno moč, preden se začne obračunavanje presežkov, vas reforma še vedno kaznuje. Torej tiste, ki bodo zmanjšali in nato presegli dogovorjeno moč.
Dvoletno prehodno obdobje ne velja za vse, kar pomeni, da bodo tisti, ki želijo optimizirati svojo porabo in zmanjšati stroške, kaznovani že na začetku. Reforma, ki kaznuje ljudi za racionalno ravnanje? To je absurd. Namesto spodbujanja racionalne porabe sistema raje postavlja ovire in kaznuje tiste, ki so pripravljeni ukrepati zgodaj.
5. Nepredvideni dogodki vodijo v visoke račune
Če se vam pozimi pokvari ogrevalni sistem in ste prisiljeni uporabljati električne grelce, ste takoj na udaru. Zlahka boste presegli dogovorjeno moč in s tem sprožili kazen. Namesto da bi sistem pokazal nekaj razumevanja za nepredvidljive dogodke, vas bo kaznoval še dodatno.
To pomeni, da boste v že tako stresni situaciji morali plačevati astronomske račune. Sistem ne omogoča prilagajanja v posebnih okoliščinah, ko uporabnik dejansko nima nadzora nad svojo porabo. Tako vam Golobov sistem podari dvojni udarec: najprej vas kaznuje za situacijo, na katero niste imeli vpliva, nato pa vam še dvigne stroške.
6. Nezanesljivost podatkov za obračun
Pametni števci, ki so zasnovani za natančno spremljanje porabe, temeljijo na tehnologiji PLC, ki je pogosto nezanesljiva. To pomeni, da so podatki, ki jih ti števci pošiljajo distributerjem, nepopolni ali napačni.
V praksi to pomeni, da lahko plačujete račune na podlagi napačnih podatkov, ne da bi vedeli, kaj se je dejansko zgodilo. Uporabniki nimajo možnosti natančno preveriti porabo v realnem času, kar pomeni, da boste morda plačevali za nekaj, česar sploh niste porabili.
Reforma je torej uvedla tehnologijo, ki ne deluje pravilno, a še vedno pričakuje, da bomo plačali za njene napake.
7. Lastniki sončnih elektrarn plačujejo več
Največja ironija Golobove reforme je, da kaznuje tiste, ki so vlagali v sončne elektrarne. Uporabniki, ki so želeli zmanjšati svojo odvisnost od omrežja in prispevati k trajnostni prihodnosti, so zdaj prisiljeni plačevati višje omrežnine.
Čeprav bi morali biti nagrajeni za svoj trajnostni pristop, so zaradi povečanih obremenitev – npr. zaradi uporabe toplotnih črpalk – ali oddajanja v omrežje – ti uporabniki prisiljeni plačevati več.
Namesto da bi sistem nagrajeval okoljsko zavestne posameznike, jih ironično kaznuje. Reforma tako odvrača ljudi od vlaganja v obnovljive vire.
8. Skokovita rast stroškov za industrijo
Energetsko intenzivna podjetja so pred ogromno težavo. Nova omrežnina bo povzročila več kot štirikratno rast stroškov za mnoga podjetja. (tako pišejo mnogi viri) Namesto, da bi Golobova reforma spodbudila industrijo k optimizaciji porabe, jo raje sili v spiralo dodatnih stroškov, ki jih ni mogoče enostavno znižati.
Podjetja, ki so že dosegla optimizacijo, zdaj nimajo več možnosti za prilagoditev porabe, saj je sistem oblikovan tako, da ne ponuja realnih prihrankov. Skupni učinek je, da bo industrija prisiljena plačevati več za isto količino energije.
9. Kratkovidne prilagoditve – premalo časa za industrijo
Industrija se sooča s še eno oviro, ki jo prinaša Golobova reforma – premalo časa za prilagoditev. Prvi časovni blok, v katerem je elektrika najdražja, traja kar 11 ur čez dan, kar onemogoča učinkovito prerazporejanje porabe, saj ostane le majhno časovno okno, kjer bi bilo možno energijo porabiti ugodneje. To pomeni, da bodo energetsko intenzivna podjetja, ki potrebujejo velikanske količine električne energije čez dan, soočena z izjemnimi dodatnimi stroški, brez realnih možnosti za zmanjšanje stroškov.
Za podjetja je to katastrofa. Kratkovidnost reforme pomeni, da je industriji namenjen premalo časa za prilagoditev na tako velik prehod, kar lahko povzroči resne finančne težave in celo zmanjšanje konkurenčnosti podjetij na trgu.
Reformo so vpeljali, ne da bi razmislili, kako bodo podjetja lahko uspešno upravljala svojo porabo v skladu z novimi časovnimi bloki. To je popoln nesmisel, saj podjetja potrebujejo stabilnost in možnost načrtovanja stroškov vsaj leta naprej, kar pa ta reforma povsem uniči. Intenzivne panoge že bežijo iz države in nimajo “ekonomske” kalkulacije.
10. Reforma ne loči različnih uporabnikov in tistih, ki že delajo “zeleni prehod”
Največji problem te reforme je njena splošna nerazločnost med različnimi uporabniki. Ni važno, ali ste lastnik sončne elektrarne, ki jo je postavil z mislijo na zeleno prihodnost, ali pa vozite električni avtomobil, ker so vam obljubili bonitete – vsi boste obravnavani enako. Reforma ne upošteva specifičnih primerov, kot so mali podjetniki, na primer mizarji, ki nikoli niso zakupovali elektrike vnaprej. Ali se obnašajo kot zasebni kupci. In kaj zdaj? Račun, ki je bil prej 300 evrov, bo poskočil na 1500 evrov. Takšni primeri bi morali biti ločeno obravnavani, saj mali podjetniki nimajo možnosti vplivati na svojo porabo energije na enak način kot večja podjetja. Težko bodo gradili lastne zalogovnike energije. Reforma ne upošteva teh razlik in z enako krtačo maže vse, kar bo privedlo do resnih finančnih težav za mnoga manjša podjetja, ki niso pripravljena na takšen skok stroškov.
Zaključek: Kje je logika?
Golobova energijska reforma je izjemen primer birokratskega kaosa. Namesto da bi uporabnikom omogočila bolj racionalno in trajnostno uporabo električne energije, jih v resnici kaznuje za vsak napačen korak. Sistem, ki naj bi bil zasnovan za pomoč uporabnikom in spodbujanje trajnostne rabe energije, je namesto tega zasnovan tako, da uporabnike zmede, frustrira in jih prisili v plačevanje višjih stroškov – bodisi zaradi napačnih izračunov, pomanjkljivih podatkov ali preprosto zato, ker uporabljajo elektriko, ko je to za njih najbolj priročno.
Šokirani boste! To so naprave, ki vaš račun za elektriko podvojijo!
Ne smemo pozabiti, da se je Golobova vlada že enkrat zelo uštela, ko je gospodarstvu svetovala dolgoročni zakup električne energije po cenah okoli 200 evrov na megavatno uro. Ta strateška napaka zdaj močno bremeni podjetja, ki so sledila temu nasvetu. Trenutne tržne cene elektrike so namreč znatno nižje, zaradi česar ta podjetja plačujejo tudi do 200 % več, kot bi plačevala, če bi energijo kupovala po trenutnih tržnih cenah. Tudi zato med drugim pada industrijska proizvodnja v Sloveniji. Določeni pač proizvodnjo selijo v tujino. Ne da imamo dražjo delovno silo za kar 1/3. V primerjavi s Hrvaško, bomo imeli tudi precej dražjo elektriko.
Če želite zaobiti Golobovo energetsko reformo, obstaja en preprost trik – postanite sam svoj elektro-operater. Ja, to pomeni, da investirate v lastne sončne panele, hranilnike energije in mogoče celo kakšno vetrnico, če vam veter to dopušča, sosed sigurno ne bo vesel. Zgradite lastno energetsko neodvisnost in zmanjšajte svojo odvisnost od državnega omrežja, ki vas bo drugače udarilo po žepu. Tako lahko bistveno zmanjšate stroške omrežnine, ki se sicer obetajo v prihodnosti. Pravzaprav, zakaj ne bi kar postali “sam svoj mojster” za elektriko, če vas država namerava tako zvesto kaznovati za trajnostne rešitve? Stvari so poceni, a ne pri naših ponudnikih! Te svoje rešitve prehoda računajo s 300% maržo.
Ironija je, da se Golobova elektro reforma dejansko bori proti tistim, ki že zdaj vlagajo v zelene vire in trajnost, kar bi moralo biti nagrajeno, ne pa kaznovano. Torej, če ne želite, da vam reforma ne izsesa še zadnji evro iz žepa, postanite popolnoma energetsko samozadostni.
Ta reforma ne spodbuja sprememb v vedenju na način, kot bi pričakovali od energetske politike, ampak raje zgradi sistem, v katerem nobena odločitev ni dovolj dobra. Uporabniki so postavljeni pred izbiro: prilagodite svoje življenje kaotičnemu sistemu ali pa se sprijaznite z naraščajočimi stroški. Golobova reforma ni zgolj napaka – je popoln neuspeh, ki ne služi interesom uporabnikov, podjetij ali okolja. Verjetno bi Golobov doktorat v luči teh “reform” res moral prestati resno revizijo!
