Se vam zgodi, da vas ob določeni skladbi ali njenem delu spreleti srh? Ali pa dobite ‘kurjo polt’ ob lepi melodiji, mogočnem bobnanju in podobnih zvokih? Če ja, potem je z vami vse v redu. Za začetek. So pa vaši možgani v tem primeru malo posebni. Tako namreč trdijo znanstveniki.
Frisson je angleški izraz, ki ga znanstveniki uporabljajo, ko želijo opisati posebno občutenje ob poslušanju glasbe.
Mi temu rečemo drhtenje. Matthew E. Sachs je študent doktorskega programa z University of South California in se ukvarja z raziskovanjem vpliva glasbe na delovanje možganov. Opravil je raziskavo na dvajsetih študentih, od katerih je polovica trdila, da se jim ob poslušanju glasbe naježi koža. In kaj je ugotovil? Da imajo možgani tistih desetih, ki zadrhtijo ob zvokih, bistveno več živčnih povezav med akustičnim območjem (čutilni del) in prefrontalnim (višje delovanje živčevja) območjem možganske skorje. Če poenostavimo, ti ljudje bolj intenzivno čutijo in občutijo. Zaradi teh ugotovitev, se je Sachs odločil nadaljevati z raziskavo, saj je prepričan, da ni glasba na splošno tista, ki nam povzroča takšna občutenja, ampak določeni deli skladb ali zgolj samo nek zvok, ki nas spomni na določeno osebo ali trenutek iz življenja.
Sachs še ugotavlja, da bi njegovi izsledki in ugotovitve lahko pripomogle k zdravljenju bolezni, tal como depresión in ostale duševne motnje. Kako lepo bi bilo, da bi se s poslušanjem glasbe lahko zdravili.
también verifique
Más información
Más información:
académico.oup.com
