Najmanjši (in najmlajši) član BMW serije X je še bolj urban kot njegovi večji bratje, deloma zaradi kompaktnejših mer, deloma zaradi možnosti izbire načina pogona. Tisti, ki bi radi prihranili še več goriva in recimo ne živijo v goratih predelih, kjer se sneg dlje časa oprijema ...
Najmanjši (in najmlajši) član BMW serije X je še bolj urban kot njegovi večji bratje, deloma zaradi kompaktnejših mer, deloma zaradi možnosti izbire načina pogona. Tisti, ki bi radi prihranili še več goriva in recimo ne živijo v goratih predelih, kjer se sneg dlje časa oprijema cestišča, lahko kupijo različico sDrive, pri kateri se moč motorja prenaša le na zadnji kolesni par, drugim pa je še vedno na voljo klasika – štirikolesni pogon xDrive. Naš testni primerek je bil sDrive, a je bil kljub temu kos snegu na cestišču, le rumena lučka, ki oznanja poseg elektronike za ohranjanje stabilnosti, je pogosteje utripala. Pohvalimo lahko atraktivno in mišičasto zunanjost, ki ohranja Beemvejeve gene, se pravi legendarne ledvičke, dvojne okrogle žaromete ipd. Notranjost je nemško urejena in ergonomska z elementi, ki so skupni vsem v družini – najbolj nas je razveselilo, da so vgradili analogni merilnik trenutne porabe goriva, nekakšen zaščitni znak bavarske tovarne, ki smo ga pogrešali denimo pri seriji 1 in pri X3. Med zanimivejšimi detajli je izstopal inovativen nosilec za pijačo za sopotnika, ki ga je mogoče pospraviti v sredinski predal. Opazili smo, da je v armaturo X1 vgrajene manj (prestižnejše) mehke plastike, kot smo tega vajeni za to znamko. Testni model je imel vgrajene tudi nekaj dodatne opreme, ki je avtomobil podražila za dobrih pet tisoč evrov: ksenonske žaromete, samodejno klimatsko napravo, zadnji senzor za parkiranje, ki je prišel kar prav, saj preglednost pri vožnji nazaj ni najbolj idealna, in še kaj bi se našlo. Vsekakor je X1 odličen avtomobil za vožnjo po mestu in na daljše proge – na avtocesti se počuti čisto domače – malo manj pa je domač na brezpotjih, še posebno v sDrive različici.
