Las películas de terror han utilizado enfoques interesantes para asustar a la gente desde sus inicios. Por supuesto, todo comienza con la imagen y el sonido, pero las técnicas cambian según los directores y la época en la que se realizó la película.
Tako je že v filmu Them! (1954) sonido orjaških insektov pognal strah v kosti gledalcev, še preden so ti sploh videli omenjene pošasti. V drugi izvedbi Invazije tretjih bitij (Invasion of the Body Snatchers, 1978) je režiser Philip Kaufman Con ayuda glasbene podlage y posebnih zvočnih učinkov, ki jih je snoval z umetnikom Benjaminom A. Burttom, ustvaril prizor rojevanja vesoljcev, ki je postal še toliko bolj strašen.
Invazija tretjih bitij (Invasion of the Body Snatchers, 1978):
To je mogoče prepoznati tudi v filmih Johna Carpenterja, ki je že v Víspera de Todos los Santos (Halloween, 1978) uporabil prepoznavno glasbeno podlago, ki je bila ustvarjena s pomočjo sintesajzerjev. Podobne trende lahko opazimo tudi v nekaterih drugih njegovih filmih, kot sta Megla (The Fog, 1980) in Napad na policijsko postajo (Assault on Precinct 13, 1976). Pri Noči čarovnic je mogoče opaziti tudi gibanje kamere, ki mirno ujame duh mirnega predmestja in da občutek, kot da ga nekdo na skrivaj opazuje. To je pomešano z mnogimi posnetki iz perspektive morilca, kar doda še dodaten občutek nemira med ogledom filma.
Víspera de Todos los Santos (Halloween, 1978):
Povsem obratna pa je situacija pri Osmem potniku (Extraterrestre, 1979) Ridleyja Scotta. Ta je minimiziral uporabo glasbe in se zanašal na tovarniške zvoke, ki so se lepo zlili s scenografijo filma. Hkrati je tudi uspešno prenesel temo tišine, ki jo lahko povežemo z vesoljem in tudi udarnim promocijskim citatom filma: ”V vesolju te nihče ne sliši kričati.”
Octavo pasajero (Alien, 1979):
Mnogi filmi pa ne združijo zvoka in slike v povsem naravnem slogu. Pod kožo (Under the Skin, 2013) je lep primer tega, saj je režiser Jonathan Glazer ob pojavi prelepe Scarlett Johansson completamente zapeljal gledalce, a hkrati je te podobe pospremil z daljšimi kadri in neobičajnimi zvočnimi učinki, ki jih spremi prav posebna glasbena podlaga skladateljice Mice Levi.
Pod kožo (Under the Skin, 2013):
Čeprav so grozljivke nemalokrat subestimado, se v mnogih filmih skriva Arte, ki presega poceni trike, kot je tisti, ko mačka nenadoma skoči glavnemu junaku pred obraz in prestraši tako njega kot gledalca.
