GPT-4.5, najnovejši model umetne inteligence iz laboratorijev OpenAI, je prvi, ki je uspešno prestal znameniti Turingov test. V nedavni znanstveni študiji je 73 % udeležencev verjelo, da komunicirajo z resnično osebo – in ne z algoritmom. A čeprav je to impresiven dosežek, odpira tudi precej strašljiva vprašanja.
Alan Turing je leta 1950 postavil preprosto vprašanje: ali lahko stroj misli? In če ne ravno misli, ali lahko prepriča človeka, da misli? Tako se je rodil famozni Turingov test – ultimativna preizkušnja za umetno inteligenco. No, GPT-4.5 ga je zdaj, kot kaže, prvič v zgodovini resnično prestal. Ampak preden začnemo ploskati strojem, si poglejmo, kaj to dejansko pomeni – in zakaj bi nas morda moralo skrbeti.
Kako je GPT-4.5 prevaral človeštvo (ali pač)?
Znanstvenika Cameron Jones in Benjamin Bergen z Univerze Kalifornija v San Diegu sta v raziskavi, objavljeni na arXivu (Vir: arxiv.org), izvedla eksperiment, v katerem so udeleženci v 500 tekstovnih pogovorih poskušali ugotoviti, kdo je človek in kdo umetna inteligenca. V vsakem pogovoru so komunicirali z dvema sogovorcema – enim človekom in enim AI-modelom – in imeli natanko pet minut, da se odločijo.
Rezultati? GPT-4.5 je prepričal kar 73 % testirancev, da je on tisti resnični človek – bolj uspešno kot dejanski človeški sogovorniki! Če ni to digitalni čudež, potem ne vemo, kaj je.
Resnični ljudje, ki so sodelovali kot kontrolna skupina, so bili uspešno prepoznani kot ljudje samo v 67 % primerov.
Kaj je skrivnost uspeha?
Ni šlo le za surovo moč procesiranja ali razumevanja. Ključ je bil v “persona promptu” – ukazu, naj se GPT-4.5 obnaša kot introvertirana, nekoliko cinična mlada oseba, ki uporablja aktualen spletni žargon. In glej ga zlomka – izkazalo se je, da se tak lik zdi povsem verjeten. Morda celo preveč.
Drugi testirani modeli so se odrezali precej slabše:
- LLaMa-3.1: 56 % uspešnost
- GPT-4o: 21 % uspešnost
- ELIZA (legendarni chatbot iz 60. let): 23 % uspešnost
Ali to pomeni, da je GPT-4.5 res inteligenten?
Ne ravno. Turingov test ne meri zavesti, razumevanja ali globoke inteligence – meri sposobnost imitacije. GPT-4.5 se je torej naučil, kako izgledati kot človek, ne pa postati človek. Ali kot pravijo znanstveniki: “Model ne ve, da ve.” Ta razlika je pomembna. Lahko rečemo, da je GPT-4.5 mojster blefa, iluzionist v svetu algoritmov. A takšni iluzionisti, ko jih uporabimo na napačen način, lahko hitro postanejo prevaranti.
Zakaj bi nas to moralo skrbeti?
Če AI zna posnemati ljudi bolje kot ljudje sami, kaj to pomeni za preverjanje identitete na spletu, za odnose, za manipulacijo javnega mnenja? Bi lahko AI v prihodnosti pisal kolumne, vodil intervjuje, prepričeval volivce?
Raziskovalci poudarjajo, da mora družba resno razmisliti, kako bomo regulirali takšne zmogljive modele. Trenutno lahko vsak z nekaj klikih generira prepričljive ponaredke pogovorov, komentarjev, mnenj… in kdo še ve, kaj vse sledi.
Zaključek: ali že imamo AGI
GPT-4.5 ni samo še en pameten chatbot. Je mejnik. Je dokaz, da smo vstopili v novo obdobje – obdobje, ko stroji ne samo razumejo jezik, ampak ga uporabljajo s takšno subtilnostjo in kontekstom, da prevarajo celo nas.
To je fascinantno. To je strašljivo. To je prihodnost.
In prihodnost, kot kaže, zna precej dobro tipkati.
