Začelo se je kot sanjsko križarjenje iz najjužnejšega mesta na svetu, končalo pa se je kot triler. Na nizozemski ladji MV Hondius je izbruhnil virus, o katerem v Evropi nismo govorili že desetletja, dokler v začetku maja ni stresel diplomatskih kabinetov od Madrida do Ženeve. Tri smrtne žrtve, andski sev, ki se prenaša tudi med ljudmi, in mala podrobnost: nekaj njegovih sorodnikov se zadržuje tudi pri nas. Pripravite kavo, postaja zanimivo. Hantavirus pretresa Evropo!
Ladja MV Hondius je 1. aprila 2026 izplula iz Ushuaie v Argentini, najjužnejšega mesta na svetu, in se kot prava elitna pustolovščina podala mimo Južne Georgije, otoka Tristan da Cunha, Svete Helene in Ascensiona. Slika je bila popolna: pingvini, ledeniki, šampanjec, ornitologi z daljnogledi.
Potem pa je 11. aprila na krovu umrl nizozemski potnik. Njegovo truplo so izkrcali šele 24. aprila na Sveti Heleni, ko je iz ladje stopila tudi njegova žena. Ta je nato odpotovala proti Johannesburgu, med poletom 25. aprila pa je njeno stanje hitro napredovalo, umrla je 26. aprila ob prihodu v urgentno ambulanto.
Po podatkih Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) je bilo na krovu 149 ljudi iz 23 različnih narodnosti, med njimi državljani devetih držav članic EU/EGP — Belgije, Francije, Nemčije, Grčije, Irske, Nizozemske, Poljske, Portugalske in Španije. Slovencev tokrat na seznamu ni, kar je morda edina dobra novica teh dni. Do 6. maja se je izkupiček glasil tri smrtne žrtve, en kritično bolan pacient v Južni Afriki, dva s simptomi na krovu in en primer, diagnosticiran po izkrcanju in vrnitvi v Švico. Ladja je tedne tavala po južnem Atlantiku kot moderni Leteči Holandec, dokler ni obtičala pred obalo Zelenortskih otokov.
Diplomatska drama: kdo si upa odpreti vrata?
Sledila je epizoda, vredna serije na Netflixu. Predsednik regionalne vlade Kanarskih otokov Fernando Clavijo je sprva ladji odločno obrnil hrbet — covidna travma očitno še ni izhlapela. Madrid se je nato uklonil pritisku WHO, ki je opozoril, da ima Španija moralno in pravno obveznost, ter razglasil, da bo Hondius vendarle pristal v pristanišču Granadilla na Tenerifu. Tri domnevno okužene paciente so že prepeljali na Nizozemsko, dva člana posadke pa s helikopterjem na Kanarske otoke. Operacija, dostojna Bondovega filma — le da z manj martinijev in več zaščitnih kombinezonov.
O kakšni zveri sploh govorimo?
Hantavirusi so v resnici stari znanci, le da jih Evropa dolgo ni jemala resno — dokler februarja 2025 v Novi Mehiki ni umrla Betsy Arakawa, žena igralca Genea Hackmana, in svet je za hip okušal mešanico glamurja in groze. Aktualni krivec na Hondiusu je virus Andes (ANDV), hantavirus, ki ga najdemo predvsem v Južni Ameriki in povzroča pljučni sindrom z visoko smrtnostjo. Kar ga dela posebnega — in ravno zato je tabloidno omamen — je dejstvo, da se ob zelo tesnem stiku zna prenašati tudi med ljudmi, kar je za hantaviruse skoraj eksotika.
Po podatkih ameriškega CDC se smrtnost pri pljučnem sindromu giblje pri približno 35 odstotkih, kar je številka, ki uniči vsakršen apetit po jutranji granoli. Inkubacija traja od enega do osmih tednov, prvi simptomi pa so zlobno banalni: vročina, mrzlica, mišične bolečine, glavobol — vse skupaj kot grdo prehladno jutro po preveč veseli noči, dokler se pljuča ne začnejo polniti s tekočino.
In zdaj ključno vprašanje: smo Slovenci na varnem?
Mirno. ECDC in WHO ponavljata kot mantro: tveganje za splošno evropsko populacijo iz tega izbruha je zelo nizko. Andski sev v evropskih glodavcih ne živi, zato se Tivoli ne bo spremenil v prizorišče epidemije. Kar pa ne pomeni, da je naš mali biotop popolnoma sterilen. Daleč od tega.
V Sloveniji že desetletja krožita virusa Puumala in Dobrava, ki sta zaslužna za to, čemur ljudsko rečemo mišja mrzlica — strokovno hemoragična mrzlica z renalnim sindromom. Po podatkih Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani so do vključno 18. tedna leta 2026 prejeli pet laboratorijsko potrjenih primerov mišje mrzlice; zboleli so trije moški in dve ženski, stari med 27 in 60 let. Lani jih je bilo sedem, večina iz pomurske regije. Smrtnost te oblike je bistveno nižja od ameriške različice — od enega do petnajstih odstotkov — a noben lovec, gozdar ali navdušeni vrtnar ne bi smel biti popolnoma brezskrben. Slovenska virologinja Tatjana Avšič Županc, ki velja za eno najvidnejših strokovnjakinj za hantaviruse v regiji, že leta opozarja, da te bolezni nikakor ne smemo podcenjevati.
Pometanje, sesanje in druge male katastrofe
Tu pride trenutek, ko se moramo soočiti z neprijetno resnico: virus se najraje prenaša prav z aktivnostjo, ki jo Slovenci tradicionalno obožujemo — z generalnim čiščenjem. Pometanje pajčevin v zaprašeni kleti vikenda, kjer je vso zimo gostovala družina voluharic, je z epidemiološkega vidika tvegano opravilo. Stroka svetuje, da pred čiščenjem prostore navlažimo, uporabimo rokavice in masko, površine pa raje obrišemo, kot pa pometamo ali sesamo. Lepa novica za vse, ki sovražijo gospodinjska opravila — odlično opravičilo, da letos preskočite spomladansko generalko.
V Ljubljani se medtem v parkih po deratizaciji znova razmnožujejo glodavci, kot poročajo domači mediji. Zdaj imate kontekst, zakaj malih kosmatih sostanovalcev v Tivoliju ne kaže več gledati kot nedolžne urbane romantike.
Kaj zdaj?
Cepiva proti hantavirusu nimamo, specifičnih protivirusnih zdravil prav tako ne. Zdravljenje je podporno — kisik, dializa, intenzivna nega in upanje. Strokovnjaki poudarjajo, da je situacija na Hondiusu izolirana, sledena in pod nadzorom ter da Evropi za zdaj ni treba kupovati novih zalog razkužila v industrijskih količinah. Generalni direktor WHO Tedros Adhanom Ghebreyesus je celo izrecno poudaril, da izbruh ni podoben tistemu na začetku pandemije covida-19. Verjetno res — a tudi covid je nekoč bil zgolj zanimiva novica iz daljne tržnice.
V vmesnem času pa: malo manj površinskega pometanja, malo več previdnosti pri počitniških hišah, in če imate vikend ali kočo, kjer ste lansko jesen videli, kako se majhen sostanovalec smuka skozi špalir, raje vzemite masko, rokavice in vlažno krpo. Glamur ni rezerviran le za Tenerife.
