Nosite li društvene igre uvijek na odmor? Igrate li sudoku jer bi trebao trenirati vaš mozak? Gledate li dokumentarce, iako biste radije gledali seriju? Ali budući da bi ovo trebalo zaokupiti vaš mozak, vi ustrajete. Loša vijest: vjerojatno radite sve bez pravog učinka.
Po mnenju strokovnjakov vse – od tehnologije do naših prehranjevalnih navad in navsezadnje tudi sodobnega življenja – zmoti možgane, da se odcepijo po nevronskih poteh in nas naredijo počasnejše.
Od leta 1930 se je IQ po vsem svetu v veliki meri zaradi boljših življenjskih razmer, boljše prehrane in izobraževanja povišal. A znanstveniki so zaskrbljeni, saj rezultati IQ v zadnjem desetletju upadajo, naša kolektivna inteligenca pa je v zadnjih 50 letih upadla za eno točko.
Tukaj je nekaj presenetljivih navad, s katerimi morda “uničujemo” svoje možgane.
1. Odvisnost od maščobnih živil
Uživanje velikih količin močno nasičenih maščob (slanina, maslen toast, ocvrta jajca itn.) ovira možgansko dopaminsko delovanje, vitalni nevrotransmiter, ki je odgovoren za motivacijo. Študije kažejo, da lahko maščobna dieta poslabša kognitivno gibljivost, upočasni reakcijski čas, poškoduje spomin in sproži občutke depresije pri podganah in drugih živalih. V študiji na Univerzi v Montrealu so ugotovili, da lahko prehranjevanje z veliko količino nasičenih maščob vpliva na delovanje možganov, kar vodi do motenj razpoloženja, zasvojenosti in prenajedanja. Dogajanje je podobno kot pri drogah, kot je heroin: več nasičenih maščob ko pojeste, bolj hrepenite po njih.
2. “Multitasking” – opravljanje več nalog hkrati
Earl Miller, nevroznanstvenik s Tehnološkega inštituta Massachusettsa, pravi: “Možgani niso vezani na večopravilnost. Ko ljudje hitro preidejo iz ene naloge v drugo, pride do kognitivnih motenj. To pomeni, da hitreje porabimo glukozo (možgansko gorivo). Večopravilnost preprečuje globoko, ustvarjalno misel, ko se preklapljamo naprej in nazaj, kakor da ves čas začenjamo iz nič.” Že samo odpiranje e-pošte naj bi bilo dovolj, da zmanjšamo IQ za 10 točk. Dodaja, da je govorjenje po telefonu med vožnjo zelo nevarno, saj naša omejena kognitivna sposobnost večopravilnosti pomeni, da nikoli nismo v celoti osredotočeni na nobeno delo.
3. Internet
Dostop do informacij v vsakem trenutku je precej poenostavil naše življenje, a postal nevrološko prekletstvo, saj se ne zanašamo več na spomin. Vse je na spletu. Microsoftove raziskave so pokazale, da je stabilnost naše pozornosti upadla s povprečno 12 sekund na 8 sekund.
4. Ne jejte preveč sadja
Študija UCLA na podganah iz leta 2012 je pokazala, da preveč fruktoze (preprostega sladkorja, ki ga najdemo v sadju, medu in zelenjavi) upočasni možgane, saj vpliva na sposobnost inzulina, ki možganskim celicam pomaga pretvoriti sladkor v energijo za razmišljanje. Hkrati pa uporaba maščobnih kislin omega-3 (laneno olje, skuša, postrv) ta proces nevtralizira. Sarah Brewer, zdravstvena nutricionistka, opozarja, da možganske celice potrebujejo glukozo za normalno delo, vendar lahko preveč te v kratkem času privede do diabetesa in pretirane živčnosti.
5. Resničnostni šovi
Avstrijska študija, ki jo je izvedel psiholog Markus Appel, je pokazala, da resničnostni šovi motijo naše možgane. Tisti, ki so gledali resničnostni šov pred testom, so test pisali veliko slabše kakor tisti, ki šova niso gledali. Psihologi menijo, da tisto, kar gledamo in poslušamo, vpliva na naše vedenje, in to velja za naše možgane. Z drugimi besedami: vi ste, kar vidite. “To, o čemer ste zadnje čase razmišljali ali pa ste v zadnjem času videli na višji ravni vaše zavesti, so vaši možgani na neki način predisponirali v tej smeri,” je povedala druga psihologinja Joanne Cantor.
6. Motnje spanja
Študije na hrčkih so pokazale, da je redna motnja našega notranjega cirkadianega ritma – dan/noč – prepolovila normalno stopnjo rojstva novih nevronov v hipokampusu (območju možganov, ki se ukvarja s procesiranjem spomina), učinki pa naj bi bili opazni tudi mesec dni po zadnji »motnji«.
7. Žvečilni gumi
Nevroznanstvenik Earl Miller pravi: “Žvečenje je fizična vadba, ki poveča pretok krvi v možgane in poveča kognitivno funkcijo, tako da ji doda dodatno energijo.” Toda nedavni eksperiment je to teorijo postavil na laž. Med žvečenjem se je udeležencem poslabšalo kratkoročno pomnjenje, npr. niso se mogli naučiti vrstnega reda elementov na seznamu. Dr. Sarah Brewer tako pravi: “Ko ljudje žvečijo žvečilko več ur, lahko to povzroči težave. Takoj, ko okus izgine, priporočam, da žvečilko odstranite.”
Ali pa kot pišejo na Science Alert: morda pa težava le ni v nas, pač pa v testih inteligence. Dokler ne bodo znanstveniki s svojo fluidno inteligenco prišli do dna vprašanjem o tem, kaj natanko je inteligenca in kako jo meriti, ne moremo biti prepričani, ali smo res vse bolj neumni.
