Skozi življenje smo naleteli na številne vrste ljudi, ki so nam marsikaj pomenili. Nekateri so se izkazali, kot prijatelji za vse življenje, nekateri so prišli in odšli, nekateri čez čas pokažejo svoj pravi obraz in odidejo – bodisi iz razlogov, ki jih lahko ali jih nikoli ne moremo razumeti. A nekateri redki ljudje ostanejo in postanejo naš drugi dom.
Ko odrastemo, se naš krog prijateljev, ki jim pokažemo pristni jaz, zmanjšuje. Ko postane težko, se pokažejo prave barve ljudi v našem življenju. Ali bodo ostali z nami, ko se bomo počutili, kot da ne pomenimo nič? Ali bodo izginili, ker so bili ves čas tam zaradi nekih koristi.
Tisti, ki so vedno nekje za nas, lahko imenujemo – dom.
Dragi prijatelj, če ti tega danes, ta teden, ali pred kratkim nihče ni povedal, sem hvaležen, da si. Hvala, ker obstajaš.
Hvala, ker si prisoten. Malo ljudi se bo aktivno odločilo, da ostanejo na naši strani, ko nismo srečni in zabavni.
Hvala, ker si bil z menoj v tišini in za tvoje razumevanje! Včasih je dovolj samo to, da poslušaš.
Hvala, ker si ostal. Ostal tudi takrat, ko sem dovolil, da so me nevihte vsrkale vase. Ko se valovi težav zaletavajo vame in se obupno trudim obdržati glavo nad vodo. Me samo pogledaš in ponudiš roko, da me spet dvigneš.
Hvala, ker me imaš rad. Ljubiš me v dneh, ko se počutim nevrednega, ko se počutim ujetega v navalu čustev, ki si jih ne znam razložiti. Ne glede na to, kako čudno se včasih počutim in obnašam, se namesto tega, da odideš, odločiš, da boš moja skala.
Hvala, ker verjameš vame, bolj, kot verjamem vase. Hvala, ker me opozoriš na neracionalno visoke standarde, ki jih včasih postavljam. Nisem popoln; pravzaprav še vedno delam na tem, da bi bila najboljša različica sebe.
Hvala, da si me po malem potiskal, da si prizadevam za večje višine, in si me tiho podpiral, dokler nisem prišel do zastavljenih ciljev.
Hvala, ker si potrpežljiv z mano. Kljub temu da opaziš moje strahove, tesnobo in bolečino, si še vedno pripravljeni ostati ure in ure pri telefonu in poslušati moje tarnanje o kdo ve čemu.
Hvala za objeme, vsa prizadevanja, da bi me potolažil. Hvala, ker si vztrajal skozi solze, žalost in dneve, ko ne vem, kaj si sploh želim.
Preprosto hvala, da si. Spodbujaš me, da naredim več, vidim več in čutim več.
Hvala, ker si videl mimo moje zunanjosti, in da se kljub mojim slabostim odločiš videti v meni lepoto, namesto da me zaničuješ.
Tega ti ne povemo dovolj pogosto, ampak hvala ti prijatelj, da si del mojega življenja.
Hvala, ker si moj dom. In upam, da sem tudi jaz tvoj dom!
