Zapustila te bo. Ne zaradi tega, kar si naredil, ampak zaradi stvari, ki jih nisi naredil. Zapustila te bo, ne zaradi tega, kar si rekel, ampak zaradi stvari, ki jih nisi nikoli povedal.
Zapustila te bo, ker si ji rekel, da jo imaš rad, vendar ji tega nisi pokazal. Povedal si ji tiho, šepetajoče sredi noči, vendar nikoli nisi zares čutil pomena teh besed.
Zapustila te bo, ker se nisi nikoli pojavili na njenih pomembnih dogodkih. Ko te je prosila, da ji pri nečem pomagaš, jo potolažiš, pokažeš svoja čustva, si samo skomignil, ker nisi vedel, zakaj nisi nič naredil. Samo govoril si in govoril. Poln si obljub, ki jih nisi nikoli izpolnil.
Zapustila te bo, ker ti nikoli ni bilo mar zanjo. Ker če bi ti bilo mar, ji ne bi lagal, ne bi se tako “prozorno” izgovarjal. Če bi ti bilo res mar, te ne bi nek neumen prepir tako razjezil. Če bi ti bilo res mar, se ne bi pozabili prikazati. Če bi ti bilo mar, bi jo poslušal. Slišal bi, kaj je hotela, slišal bi, kaj ima rada, kaj je potrebovala, saj je govorila zelo jasno.
Pustila te bo, ker nisi oseba, za katero si se predstavljal. In zato ne želi biti več s tabo. Ti ne vidip vajine skupne prihodnosti, ne vidiš nagubanih rok, smeha, ne lepe in ne tragične slike.
Odhaja, ker ti ne narediš ničesar, da bi jo ustavil.
Ona beži pred življenjem, ki bi ga lahko imela skupaj. Ona beži od tebe, ti pa samo negibno stojiš in zreš vanjo, brez besed, ne ustaviš je, ne pokličeš je po imenu.
Odhaja, ker ve, da je ne ljubiš dovolj, da bi jo prosil, naj ostane.
Odhaja, ker nimaš moči narediti prave stvari. V srcu nimaš ljubezni, da bi jo prosil, naj znova razmisli in skupaj s tabo poišče rešitev. Nimaš poguma, da bi jo prepričal, naj ostane.
Šla bo in se ne bo obračala nazaj. Ker si zasluži, da nekdo poskuša. Zasluži si, da se nekdo bori zanjo. Zasluži si nekoga, ki bo bo rekel: “Nehaj. Ne odidi. Ne teci. Ostani.”
Zasluži si, da jo imajo radi, zato gre poiskati svojo srečo.
