Nihče te ne pripravi na to, kako sprejeti, da nekdo, ki ga imaš rad, ne bo več del tvojega življenja. Iz kakršnihkoli razlogov se je že vajino razmerje končalo.
Morda nikoli ni postalo razmerje ali ne moreš več prenašati takšnega razmerja. Morda sta si oba želela drug drugega, a so vaju ovirale okoliščine. Morda sta prerasla drug drugega. Mogoče se je spremenil on ali ti ali pa se je življenje spremenilo.
Ko moraš spustiti nekoga, za katerega si verjel, da bo stalnica v tvojem življenju, se tvoj svet spremeni. Sedanjost, prihodnost, vse, kar si mislili, da je tam, da bo tvoja prihodnost, tega ni več.
Vse te spominja na to osebo. Vse kar sta in vsega kar ne bosta več počela skupaj. Tvoji občutki so zmedeni. Sprejmi jih. Joči, ko ti gre na jok. Kriči v nebo, daj bolečino in razočaranje iz sebe.
Ne bori se proti bolečini in tesnobi, ne upiraj se. Včasih se ti bo zdelo, da ne moreš dihati. Samo dihaj, počasi, globoko.
Počutil se boš, da ti nekaj manjka. Prazen.
Bolečina, ki jo doživljaš, je normalna. Spreminjaš se in rasteš, čeprav se to dogaja na načine, ki jih še ne moreš razumeti.
Razmišljal boš, ali bi lahko kaj naredil drugače, ali bi lahko bilo drugače, zakaj se je moralo tako končati, krivili boš sebe, to osebo, jezen boš tako nase kot nanjo… Boleče bo, a bo minilo. Preživel boš in drugače bo.
Ne glede na to, kako si želiš verjeti, da je bila to tvoja sorodna duša, obstaja razlog, zakaj nista skupaj, in verjetno ni samo en, in ta skupek najrazličnejših razlogov bi sčasoma tako in tako končal vajino zvezo.
Ne glede na zgodbo, ki si jo ustvarjaš v mislih, moraš razumeti, da se stvari niso izšle, ker ni v tej zgodbi ni bilo, dveh oseb, ki bi se bili pripravljeni potruditi, da bi odnos uspel.Tako preprosto je.
Vsak ima svoje sanje, ki jim mora slediti, in svoje zidove, ki jih mora zgraditi in podreti.
Druga oseba morda ni več del tvojega življenja, vendar imata nepozabne trenutke in spomine za vse življenje. Na koncu boš spoznal, da si veliko več pridobil kot izgubil.
