Po dolgih letih pričakovanja mednarodne avtomobilske bratovščine je Ferrari danes predstavil Purosangue , prvi štirivratni štirisedežni avtomobil v 75-letni zgodovini "poskočnega konjička".
Ferrari Purosangue jasno spominja na crossover, oziorma SUV. Toda Ferrari ga ne imenuje tako in zanika vsakršno namigovanje, da so izdelali terensko vozilo. Svojega najnovejšega konja v hlevu preprosto imenuje “avtomobil”. Slednji se dejansko in zelo očitno razlikuje od običajnih SUV-jev po nekatrih lastnostih. Pogon Ferrarija Purosangue je V12 motor s 715 KM, po katerem je njegov proizvajalec znan in je nameščen bistveno dlje za prednjimi kolesi kot pri podobnih vozilih z namenom doseganja bolje porazdelitve teže kot preostala konkurenca športnih terencev, pravijo pri Ferrariju.
Medtem ko je Ferrari že izdeloval štirisedežnike, so bili njegovi običajni avtomobili vedno dvovratni modeli, z zadnjimi sedeži, ki so bili bolj primerni za občasno uporabo kot za dolga potovanja. Ferrari Purosangue ima štiri polne sedeže, kar je prvič v modelu Ferrari. Tako sprednji kot zadnji sedeži so ogrevani, voznikov in sovoznikov sedež pa imata tudi masažno funkcijo.
Ferrari Purosangue z mesta do 100 km/h lahko pospešil v približno treh sekundah, do 200 km/h pa v 10 sekundah. Motor je po besedah proizvajalca avtomobilov zasnovan tako, da proizvede čim več moči tudi pri nizkih vrtljajih. Avto ima osemstopenjski avtomatski menjalnik z dvema sklopkama za hitro menjavo prestav. Na cesto moč prenašajo vsa štiri kolesa. Seveda se oglaša z značilnim zvokom V12, ki mu ni primerljivega v celotni avtoindustriji.
Po besedah Ferrarija bodo prvi Purosangues v ZDA dostavljeni proti koncu leta 2023. Kmalu zatem bodo sledile dostave v evropske države. Ferrari kot osnovno ceno določa 390.000 evrov. A tudi tisti, ki imajo zadostna finančna sredstva za nakup, niso nujno izbranci za nakup Ferrarija Purosangue: »Na začetku večino naše proizvodnje dostavimo našim zbirateljem ali obstoječim strankam, ki jih imenujemo družinski člani,« pravi vodja Ferrari Marketinga – Enrico Galliera.
