Krožno gospodarstvo: Ljubljanske mlekarne prve v Sloveniji zapirajo interno snovno zanko za embalažo Tetra Pak

Aktivnosti potekajo v okviru projekta krožnega gospodarstva za embalažo Z embalažo Tetra Pak do robčkov, pri katerem sodelujejo še Tetra Pak, Dana, Mercator in skupnost Eko iniciativa, Ljubljanske mlekarne pa s sodelovanjem utrjujejo svojo strateško usmeritev skrbi za okolje v okviru blagovne znamke družbene odgovornosti S posluhom za jutri. »V zadnjih letih je krožno gospodarstvo postalo pomembna tema na gospodarskem parketu. Veseli me, da Ljubljanske mlekarne tudi na tem področju ustvarjamo trende in verjamem, da bodo našemu zgledu sledila tudi druga podjetja, v katerih nastajajo ostanki embalaže, ki jih je mogoče ponovno uporabiti. Posluh za okolje je vtkan v naš DNK in pobuda mojih sodelavk ter sodelavcev, da se kot prvi v Sloveniji lotimo zapiranja interne snovne zanke na področju embalaže Tetra Pak, je samo ena v vrsti številnih aktivnosti, s katerimi iščemo rešitve za učinkovito ravnanje z okoljem,« je dejal Tomaž Žnidarič, direktor Ljubljanskih mlekarn.

V Ljubljanskih mlekarnah od uvedbe certifikata EMAS, ki so ga prejeli kot prvo podjetje v živilsko predelovalni panogi, vztrajno zmanjšujejo emisije v okolje, nadzorujejo porabo naravnih virov, v proizvodnih obratih pa imajo nameščene svoje čistilne naprave in vzpostavljen sistem ločevanja odpadkov. Za potrebe proizvodnje mlečnih izdelkov v Ljubljanskih mlekarnah na leto nastane približno 160 ton ostanka embalaže Tetra Pak, ki ga v celoti vključijo v sistem zapiranja snovne zanke z namenom ustvarjanja reciklirane surovine za nove izdelke. Novim pristopom ravnanja z ostanki embalaže Tetra Pak pa so se morali prilagoditi: »Snovna zanka za embalažo Tetra Pak se začne v proizvodnji trajnih izdelkov, kjer embalažo iz koluta preoblikujemo v obliko, kot jo poznajo kupci in napolnimo z mlekom ali jogurtom. Ostanke embalaže, ki nastanejo pri tem procesu, nato odložimo na sodoben ekološki otok, od koder potujejo do preše, kjer jih pripravimo za prevzem pooblaščene družbe za ravnanje z odpadno embalažo,« je pojasnila Simona Papler, vodja ekologije v Ljubljanskih mlekarnah. Ostanke embalaže Tetra Pak predelajo v papirnici Lucart, iz njih pa nastanejo robčki, papirnate brisače in higienski papir, ki se vrnejo nazaj v Ljubljanske mlekarne, kjer so zaposlenim na voljo za vsakodnevno uporabo.

Poudarek na ozaveščanju o pomenu pravilnega ločevanja odpadkov Projektu Z embalažo Tetra Pak do robčkov, v okviru katerega so Ljubljanske mlekarne zaprle interno snovno zanko, so se na pobudo družbe Tetra Pak pred dvema letoma pridružili še Dana, Mercator in skupnost Eko iniciativa. Pobuda izpred dveh let se je razširila, na kar so ponosni, poudarja Igor Prodan iz družbe Tetra Pak South Eastern Europe: »Čestitamo Ljubljanskim mlekarnam, saj danes začenjajo novo, pionirsko pot v krožnem gospodarstvu embalaže Tetra Pak. To daje spodbudo tudi nam, da bomo naše aktivnosti za trajnostno prihodnost še krepili. Čeprav so naši kupci mlekarne in proizvajalci sokov smo projekt Z embalažo Tetra Pak do robčkov zasnovali predvsem zaradi potrošnikov. Pomembno je, da se zavedajo in da razumejo svojo vlogo v krožnem gospodarstvu.«

Embalaža Tetra Pak je izdelana iz treh različnih vrst materialov, ki sestavljajo kar sedem slojev. 75 odstotkov predstavlja karton, ostalo pa plastična masa in aluminij. »Ko spijemo mleko ali jogurt, je embalaža Tetra Pak šele na sredini svoje življenjske poti. Če je karton, ki sestavlja embalažo Tetra Pak, pravilno odložen v rumeni zabojnik ali vrečo, ga v papirnicah predelajo in iz njega izdelajo popolnoma nove izdelke. Preostali delež embalaže, ki ga sestavljata plastična masa in aluminij, pa se lahko predela v podajalnike za papirnate brisače. Zato je bistveno, da smo dosledni pri ločevanju in odlaganju odpadkov,« je povedal Gregor Cerar, svetovalec družbe Tetra Pak za okoljske zadeve.