Milano je bil že v času starih Rimljanov mesto meja, začetek in konec: mesto bogatih Viscontijev in Sforz, a tudi mesto spretnih trgovcev, vsi skupaj pa so rimljanski Mediolanum skozi stoletja zgradili v štirimilijonsko metropolo.
…., italijanski ekonomski, tranzitni in industrijski motor in seveda italijanski sinonim za slog. Danes Milano nosi nadimek ‘alfa globalno mesto’, za čigar se lahko zahvalijo predvsem dejstvu, da je svetovno središče mode in oblikovanja, hkrati pa eno od mest z najvišjo kupno močjo na svetu. Mesto je skrojeno po meri njegovih prebivalcev, torej ‘alla milanese’, kar je še posebej privlačno za obiskovalce. Zato tudi ni nenavadno, da ‘Milanesi’ na nek način še vedno živijo kot v času bogatih družin, saj ima Milano vse, in čeprav ni bil nikoli glavno mesto moderne Italije, je za mnoge ‘moralno glavno mesto’ (capitale morale).
Zlata Meka
Eden od najstarejših delov središča Milana trg San Babila je odlična začetna točka za raziskovanje starega in novega Milana. Cerkev San Babila je bila zgrajena že v četrtem stoletju in posvečena škofu Babili iz Antiohije, od koder sta cerkev in trg tudi dobila ime, današnjo neoromansko fasado pa je cerkev dobila šele v 20. stoletju. Znano je, da prav z milanskim ediktom leta 313 krščanstvo ni bilo več prepovedana religija in da je ta pomembni dokument začetek novega poglavja v zgodovini. Cerkev je bila mesto zbiranja prvih kristjanov, danes pa je živahen trg pred njo privlačna točka, ki vsakega potnika postavi pred neizbežno vprašanje in skušnjavo: “Kam kreniti?” Severozahodno od trga je ulica za pešce, glavno arterijo družabnega življenja pa predstavlja Via Montenapoleone. Na samem začetku ulice je neizbežen postanek za hitri espresso ali skodelico čaja v kultni Covi, ki goste razveseljuje že od Napoleonovih časov. Vse, kar vidimo na modnih pistah, lahko najdemo v tem malem predelu, in to ne le v prodajalnah, ampak tudi med ogledom elegantnih Milanesov, ki se ležerno sprehajajo po ulicah v oblačilih in obutvi znamk Bally, Salvatore Ferragamo, Gucci, Emilio Pucci, Louis Vuitton, Bottega Veneta, Armani, Prada, Kenzo itd. Vse, kar si lahko zamislimo na področju mode, se nahaja na tej in še nekaj sosednjih ulicah, kot sta na primer Via Sant Andrea in Via della Spiga. Ta del mesta skriva fantastična presenečenja tudi izza fasad in izložb, na mirnih dvoriščih. Eno takšnih presenečenj je tudi hotel Four Seasons Milano, ki je v prostorih nekdanjega samostana iz 15. stoletja. Luksuzni prostori, vrhunska postrežba in čudovit mir so privlačnosti ter glavni razlogi za uspešnost hotela. Na koncu sprehoda po Monte Napi nas čaka Via Alessandro Manzoni, kjer nas je veličasten zaključek modnega spoznavanja. V zgradbi na številki 31 namreč nenehno poteka modna predstava enega največjih mojstrov mode Giorgia Armanija. Zgradba zavarovalnice iz začetka prejšnjega stoletja je bila leta 2000 spremenjena v Armanijev butik na 6000 kvadratnih metrih in v nekaj nadstropjih. V njej lahko poleg vsega, kar si lahko zamislimo z napisom Armani, uživamo tudi v dobrotah japonske kuhinje v restavraciji Nobu.
Malo kulture
Via Manzoni nas vodi proti zahodu v povsem drugačen Milano. Krasne klasicistične fasade zgradb pričajo o razkošju, odkrivajo nov, bolj prostoren svet in vodijo do popolnoma novega cilja. Palazzo Manzoni je bila hiša znanega milanskega pisatelja Manzonija, kateremu je Giuseppe Verdi (prav tako dolgoletni prebivalec Milana) kot velikemu prijatelju posvetil znameniti Requiem. Veliki milanski zbiralec umetnin Giacomo Poldi – Pezzoli je konec 19. stoletja svojo zbirko podaril mestu in na isti ulici, na številki 12, je v muzeju Poldi Pezzoli razstavljena njegova zbirka. Pravi užitek se je sprehajati po tej palači – muzeju. Starinsko pohištvo, porcelan, nakit in tapiserije predstavljajo en del zbirke, drugega pa umetnine slikarjev iz 15. in 16. stoletja: Mantegna, Tiepolo, Bellini, Botticelli in drugi. Na sredi trga Piazza della Scala na koncu ulice bomo srečali še enega znanega Italijana Leonarda Da Vincija. Klopi okoli njegovega kipa vabijo k počitku, obenem pa so enkratno gledališče za občudovanje vsakodnevnega življenja Milanesov. Trg ni velik, a zgradbe, vključno s samim Leonardom, ki je v Milanu naslikal svoj znani Il Cenacolo, so simbol mesta. Klasicistična operna hiša Scala nas preseneti s svojim pročeljem, ob pogledu na katerega težko verjamemo, da dvorana lahko sprejme 2.800 gledalcev. V Teatru della Scala so od njenega odprtja do danes dirigirali in nastopali najbolj znani glasbeni umetniki na svetu in La Scala je gotovo ena od najbolj kultnih glasbenih dvoran. Leta 2004 so odprli prenovljeno zgradbo, odprli pa so jo s produkcijo Salierijeve opere Europa Riconosciuta pod taktirko slovitega Riccarda Mutija. To je opera, ki so jo izvajali tudi na prvi otvoritvi leta 1778. Ob operni hiši je muzej Museo Teatrale della Scala, namenjen vsem ljubiteljem muzikalij raznih skladateljev in portretov velikih umetnikov. Na trgu bomo zlahka prepoznali Palazzo Marino, saj se ponaša z eno redkih ohranjenih fasad iz 16. stoletja, danes pa v njej zaseda mestni svet. Nasproti palače Marino bomo našli tudi vhod v enega najstarejših trgovskih centrov Gallerio Vittorio Emanuele II ali tako imenovani Il salotto di Milano. Galerija, zgrajena v obliki latinskega križa, povezuje dva pomembna milanska trga: Trg Scale in Trg katedrale. Zanimivo je, da je galerija ena prvih zgradb v Evropi, kjer so pri gradnji strehe uporabljali železo in steklo. V osrednjem delu galerije so na tleh mozaiki, ki prikazujejo zodiakalna znamenja in domačini (čeprav bomo videli predvsem turiste) verjamejo, da moramo za srečo stopiti na genitalije znaka bika. Galerija je tudi kraj družabnih srečanj. Dva znana lokala Il Salotto in Zucca in Galleria, ki sta bila nekoč rezervirana izključno za bogate Italijane, ki so ob aperitivu prebirali časopise, sta danes polna bogatih turistov, ki so pripravljeni plačati drag obrok ali kavo le zato, da bi uživali v elegantnem ambientu.
Milano jutri
Milano danes letno obišče okoli 2 milijona turistov, številka pa iz leta v leto narašča. Med številnimi dogodki v mestu je še posebej vredno omeniti tako imenovano belo noč (la notte bianca), ki se odvija vsako leto na prvi poletni dan, 21. junija. Takrat Milano živi 24 ur, kar pomeni, da so vso noč odprti vsi muzeji, trgovine in restavracije. Trenutno se ‘preoblači’ tudi samo mesto; v Milanu je namreč v teku popolni urbanistični redizajn, ki poteka od centra proti predmestju, pri prenovi pa sodelujejo vodilni svetovni arhitekti. Projekt bo spremenil podobo Milana. Kako uspešna bo in ali bo všeč prebivalcem, bomo videli leta 2015, ko bo v lombardski prestolnici potekala velika svetovna razstava Expo.
Kratko in uporabno:
Ulica Via Montenepoleone: www.viamontenapoleone.org
Kavarna Cova: Via Monte Napoleone 8, www.pasticceriacova.com
Hotel Four Seasons Milano: www.fourseasons.com/milan/
Giorgio Armani, Via Alessandro Manzoni 37, www.giorgioarmani.com
Restavracija Nobu: www.armaninobu.it,
Muzej Poldi Pezzoli: www.museopoldipezzoli.it
Operna hiša Scala: www.teatroallascala.org
Restavracija Il Salotto: www.il-salotto.it
Kavarna Zuca in galleria: www.caffemiani.it
Expo v Milanu 2015: www.madeexpo.it
